m
CERTOŠKA FIBULA
BreA TERžAN
Univerza, Ljubljana
Uvod
Označitev in seznami najdišč certoških
fibul
Kronologija certoških
fibul
Južno od Pada
Este — Slovenija
Alpe
Jugozahodna Panonija in zahodni Bal
kan
Sklep
Časovni horizonti mladohalštatskega ob
dobja na Dolenjskem
Volčje njive
.'...
Dolenjske Toplice
Pregled dognanj
Katalog Dolenjskih Toplic
Kratice in opombe
317
318
341
341
343
372
375
382
383
384
385
391
393
414
Einleitung
Kennzeichnung und Fundstättenverzeich
nisse der Certosafibeln
Chronologie der Certosafibeln
Südlich des Po
Este — Slowenien
Die Alpen
Das südwestliche Pannonien und der
westliche Balkan
Schlusswort
Die Zeithorizonte der junghallstättischen
Periode in Dolenjsko (Unterkrairi)
Volčje njive
,
Dolenjske Toplice
Übersicht über die Feststellungen . . . .
Katalog von Dolenjske Toplice
Abkürzungen und Anmerkungen
424
425
425
425
425
433
434
436
437
437
438
442
443
414
Uvod 1
S certoško fibulo, katere časovno mesto je v literaturi že ustaljeno, želimo le ponovno
osvetliti mladohalštatsko obdobje v Sloveniji ter prikazati mesto in odnos slovenskega
prostora do sosednjih kulturnih skupin in sveta.
V ta namen smo pritegnili v obravnavo gomilo iz Volčjih njiv in gomilno grobišče
iz Dolenjskih Toplic; s prvo bomo poskusili prikazati relativni odnos predcertoškega
horizonta s certoškim, z drugim pa možnost ločitve horizontov v času, ko je v uporabi
certoška fibula.
Razlikovanje med starejšimi in mlajšimi vrstami certoških fibul so izpeljali že posa
mezni avtorji ob vrednotenju gradiva z določenih področij. Da ne posegamo predaleč v
preteklost raziskovanj, naj omenimo le O. H. Freya s kronologijo o Este in S. Gabrovca
s predstavitvijo halštatske Slovenije.2 Zadnji celotni prikaz certoške fibule v vsej njeni
prostorski in časovni širini pa je podala M. Primas. 3
Njene liste razprostranjenosti in časovne opredelitve ne moremo bistveno dopolniti
z izjemo Slovenije in Jugoslavije.4 Vendar pa je zaradi drugačnega tipološkega pristopa,
Arheološki vestnik 27 (1976)
317
na kar bomo opozorili še pri obravnavi posameznih vrst fibul, nastala razlika v prostor
skem vrednotenju in v interpretaciji kronoloških problemov.
5
Omeniti je treba tudi sintezo'P. G. Guzza o fibulah Etrurije, ki z nove strani osvetljuje
med drugim tudi problem certoške fibule južno od Pada in tako odpira nove možnosti
proučevanja vprašanja nastanka in svojskosti razvoja fibul v tem delu sveta.
O z n a č i t e v
in
s e z n a m i
c e r t o š k i h
f i b u l
n a j d i š č
'
Certoška fibula je bila v rabi daljšo dobo na prostranem področju, zato je razumljivo,
da je bilo izoblikovanih več vrst fibul z lokalnimi inačicami.
Značilnost te fibule in novost, ki jo prinaša med fibule konca 6. st., je v oblikovanju
noge: T presek noge in dvignjen, več ali manj, izrazito oblikovan gumb na koncu noge.
Lok fibule, ki ima ali polkrožno ali iztegnjeno obliko, je lečasto ovalnega, segmentnega
ali rombicnega preseka, lahko pa je tudi trakast. Glede na peresovino se certoške fibule
delijo na fibule s peresovino z dvema zavojema, fibule z diskasto ploščico na prehodu loka
v iglo 6 in fibule s samostrelno peresovino.' Ustaljene kombinacije posameznih značilnosti
pri oblikovanju fibul družijo fibule v značilne vrste, ki smo jih označili od I do XIII.
V okviru njih je opaziti še posamezne inačice, te so zaznamovane s črkami od a do o.
V družino certoških fibul nismo uvrstili, kljub določeni sorodnosti, drobne ločne fibule
s pestičastim gumbkom na nogi (si. 7). Vendar jo vseeno predstavljamo zaradi verjetnih
genetskih zvez s cxrtoskimi fibulami.8
Geografsko ločimo štiri večja področja, kjer je prevladala certoška fibula: prostor
južno od Pada s središčem v Bologni in jugovzhodno predalpski svet od Est do Dolenjske,
na katerega se na eni strani vežejo skupnosti zahodnobalkanskega polotoka in južne Panonije, na drugi strani pa ob- in notranje- alpske dežele.
Drobne ločne fibule s pestičastim gumbkom na nogi (si. 15:11; 7)
Značilnosti: dvignjen pestičast gumbek na koncu noge, J presek noge, običajno Iečast presek
loka, kije precej polkrožne sheme in okrašen z eno oz. dvema skupinama vrezov ali pa je neokrašen.
Adria: B —• 1 prim., MC Adria.9
Bologna (Certosa): G — 1 prim., A. ZANNONI (1876—84) T. 50:10.
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2:10; 41: 2.
Este: G — v e č prim., O. H. FREY (1969) Abb. 6 : 1 ; 8:4. SI. 10:1—3,12:7. MNAESte. A. M. Chiecö
Bianchi (1976) T. 20:17—21.
Kobarid: B — več prim., Gm Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV24 (1973) T. 2: 2.
Kostanjevica: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Magdalenska gora: G — več prim., NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. SI. 15: 11.
Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G—več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:11,18. NHM Wien, MC Trst.
Nezakcij, Pula: B — 1 prim., AmI Pula.
Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Padova: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) T. 34: 32.
Picng, Poreč: B — 3 prim., AmI Pula.
Rovišče, Krško: B — 4 prim., V. STARE (1962—63) T. 5: 16, 18. Ostalo: NHM Wien.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — 1 prim., G. BERMOND MONTANARI, Not. Se. 23 (1969) 18 ss,
Fig. 24.
Stična: G — 2. prim., Nm Ljubljana.
Šmarjem: B — 4 prim., V. STARE (1973) T. 19:15; 23:11,12; 60: 8.
Vače: G — 3 prim., NHM Wien.
Vintarjevec, Litija: G — 1 prim., F. STARE, AV4 (1953) T. 1: 2.
Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 22: 4.
Zasap pri Drnovem, Krško: B — 1 prim;, Nm Ljubljana.
318
I. vrsta
Značilnosti: osnovno obliko fibul te vrste označuje polkrožna shema loka, ki je v somernem
odnosu do noge. Glede na razlike pri oblikovanju posameznih delov fibul, pa ločimo v okviru vrste
več variant fibul.
Fibule inačice a imajo lok, ki je lečastega preseka, običajno okrašen na vsaki strani s prečnimi
vrezi. Noga fibul je okrašena s punciranimi krožci, in se zaključi ali s ploščato oblikovanim (si. 12:2)
ali s pestičastim gumbkom (si. 12: 6). Posamezni primerki nimajo gumbka (si. 11: 2, 5).
Pri fibulah inačice b je lok, kije prav tako lečastega preseka, okrašen na obeh straneh s paroma
prečnih reber. Noga,10ki je pogostokrat okrašena s punciranimi krožci, pa se zaključi z bikoničnim
gumbkom s čepkom (si. lb).
Fibule inačicec imajo običajno lok čolničasto usločen, kije okrašen ali z vrezi ali z rebroma.
Gumb na nogi je bikoničen s čepkom. Pri oblikovanju noge pa je pri nekaterih primerkih opaziti
odstopanje od običajne sheme preseka noge certoških fibul, saj imajo posamezne C presek noge.
Isto velja tudi za fibule d inačice, ki so zelo blizu varianti c, le da imajo masivno oblikovan lok, kije
navadno razčlenjen z odebelitvami (si. l e , d).
1
Inačice certoških fibul I. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des I. Typs; alle 1/2
a — sl. 13
fibule brez gumbka na nogi:
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 11: 5. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 20; 15,16.
Parre, Bergamo: G — 1 prim., R. DE MARINIS, M. GUšTIN, Preistoria Alpina 11, 1975,12, Fig. 10.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., NHM Wien. SI. 11: 2.
fibule z gumbom na nogi:
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb.8:7. Ostalo MNA Este. SI. 12:6. M. A. CHTECO BIANCHI
(1976) T. 20:12—14.
Most na Soči (Sv. Lucija): več prim., F. Lo SCHIAVO, Actes du VHP Congres 3 (1973) 93 T. 4: 11.
Ostalo NHM Wien. SI. 12: 2.
S. Ilario, Reggio Emilia: 2 prim., MC Reggio Emilia.
K tej inačici bi morda lahko prišteli še fibulo iz Brezij: K. KROMER (1959) T. 52: 4.
b — sl. 20 •
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. PRMAS (1967) 110, Abb. 6: 6.
Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1973) Abb. 5: 6.
Brezje, Trebnje: G — 6 prim., K. KROMER (1959) T. 24: 7; 25: 8; ostalo NHM Wien.
Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. TERžAN (1974) T. 18: 3, 4.
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 64: 15.
Este: G — 8 prim., MNA Este. Sl. 23: 1, 2. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 22: 5—9.
Gurina, Dellach: B — 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G — več prim., S. GABROVEC (1964—65) T. 14: 2; ostalo Nm Ljubljana, NHM
Wien, Peabody Museum Cambridge. Sl. 19: 2, 3.
Meclo, Cles: B — 2 prim., M. MUCH, Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 65: 4, 5.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:16,17; 19: 8. B. TERžAN,
N. TRAMPUž (1973) T. 15:1—4; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC Trst.
319
na kar bomo opozorili še pri obravnavi posameznih vrst fibul, nastala razlika v prostor
skem vrednotenju in v interpretaciji kronoloških problemov.
5
Omeniti je treba tudi sintezo'P. G. Guzza o fibulah Etrurije, ki z nove strani osvetljuje
med drugim tudi problem certoške fibule južno od Pada in tako odpira nove možnosti
proučevanja vprašanja nastanka in svojskosti razvoja fibul v tem delu sveta.
O z n a č i t e v
in
s e z n a m i
c e r t o š k i h
f i b u l
n a j d i š č
'
Certoška fibula je bila v rabi daljšo dobo na prostranem področju, zato je razumljivo,
da je bilo izoblikovanih več vrst fibul z lokalnimi inačicami.
Značilnost te fibule in novost, ki jo prinaša med fibule konca 6. st., je v oblikovanju
noge: T presek noge in dvignjen, več ali manj, izrazito oblikovan gumb na koncu noge.
Lok fibule, ki ima ali polkrožno ali iztegnjeno obliko, je lečasto ovalnega, segmentnega
ali rombicnega preseka, lahko pa je tudi trakast. Glede na peresovino se certoške fibule
delijo na fibule s peresovino z dvema zavojema, fibule z diskasto ploščico na prehodu loka
v iglo 6 in fibule s samostrelno peresovino.' Ustaljene kombinacije posameznih značilnosti
pri oblikovanju fibul družijo fibule v značilne vrste, ki smo jih označili od I do XIII.
V okviru njih je opaziti še posamezne inačice, te so zaznamovane s črkami od a do o.
V družino certoških fibul nismo uvrstili, kljub določeni sorodnosti, drobne ločne fibule
s pestičastim gumbkom na nogi (si. 7). Vendar jo vseeno predstavljamo zaradi verjetnih
genetskih zvez s cxrtoskimi fibulami.8
Geografsko ločimo štiri večja področja, kjer je prevladala certoška fibula: prostor
južno od Pada s središčem v Bologni in jugovzhodno predalpski svet od Est do Dolenjske,
na katerega se na eni strani vežejo skupnosti zahodnobalkanskega polotoka in južne Panonije, na drugi strani pa ob- in notranje- alpske dežele.
Drobne ločne fibule s pestičastim gumbkom na nogi (si. 15:11; 7)
Značilnosti: dvignjen pestičast gumbek na koncu noge, J presek noge, običajno Iečast presek
loka, kije precej polkrožne sheme in okrašen z eno oz. dvema skupinama vrezov ali pa je neokrašen.
Adria: B —• 1 prim., MC Adria.9
Bologna (Certosa): G — 1 prim., A. ZANNONI (1876—84) T. 50:10.
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2:10; 41: 2.
Este: G — v e č prim., O. H. FREY (1969) Abb. 6 : 1 ; 8:4. SI. 10:1—3,12:7. MNAESte. A. M. Chiecö
Bianchi (1976) T. 20:17—21.
Kobarid: B — več prim., Gm Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV24 (1973) T. 2: 2.
Kostanjevica: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Magdalenska gora: G — več prim., NHM Wien, Peabody Museum Cambridge. SI. 15: 11.
Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G—več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:11,18. NHM Wien, MC Trst.
Nezakcij, Pula: B — 1 prim., AmI Pula.
Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Padova: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) T. 34: 32.
Picng, Poreč: B — 3 prim., AmI Pula.
Rovišče, Krško: B — 4 prim., V. STARE (1962—63) T. 5: 16, 18. Ostalo: NHM Wien.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — 1 prim., G. BERMOND MONTANARI, Not. Se. 23 (1969) 18 ss,
Fig. 24.
Stična: G — 2. prim., Nm Ljubljana.
Šmarjem: B — 4 prim., V. STARE (1973) T. 19:15; 23:11,12; 60: 8.
Vače: G — 3 prim., NHM Wien.
Vintarjevec, Litija: G — 1 prim., F. STARE, AV4 (1953) T. 1: 2.
Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 22: 4.
Zasap pri Drnovem, Krško: B — 1 prim;, Nm Ljubljana.
318
I. vrsta
Značilnosti: osnovno obliko fibul te vrste označuje polkrožna shema loka, ki je v somernem
odnosu do noge. Glede na razlike pri oblikovanju posameznih delov fibul, pa ločimo v okviru vrste
več variant fibul.
Fibule inačice a imajo lok, ki je lečastega preseka, običajno okrašen na vsaki strani s prečnimi
vrezi. Noga fibul je okrašena s punciranimi krožci, in se zaključi ali s ploščato oblikovanim (si. 12:2)
ali s pestičastim gumbkom (si. 12: 6). Posamezni primerki nimajo gumbka (si. 11: 2, 5).
Pri fibulah inačice b je lok, kije prav tako lečastega preseka, okrašen na obeh straneh s paroma
prečnih reber. Noga,10ki je pogostokrat okrašena s punciranimi krožci, pa se zaključi z bikoničnim
gumbkom s čepkom (si. lb).
Fibule inačicec imajo običajno lok čolničasto usločen, kije okrašen ali z vrezi ali z rebroma.
Gumb na nogi je bikoničen s čepkom. Pri oblikovanju noge pa je pri nekaterih primerkih opaziti
odstopanje od običajne sheme preseka noge certoških fibul, saj imajo posamezne C presek noge.
Isto velja tudi za fibule d inačice, ki so zelo blizu varianti c, le da imajo masivno oblikovan lok, kije
navadno razčlenjen z odebelitvami (si. l e , d).
1
Inačice certoških fibul I. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des I. Typs; alle 1/2
a — sl. 13
fibule brez gumbka na nogi:
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 11: 5. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 20; 15,16.
Parre, Bergamo: G — 1 prim., R. DE MARINIS, M. GUšTIN, Preistoria Alpina 11, 1975,12, Fig. 10.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., NHM Wien. SI. 11: 2.
fibule z gumbom na nogi:
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb.8:7. Ostalo MNA Este. SI. 12:6. M. A. CHTECO BIANCHI
(1976) T. 20:12—14.
Most na Soči (Sv. Lucija): več prim., F. Lo SCHIAVO, Actes du VHP Congres 3 (1973) 93 T. 4: 11.
Ostalo NHM Wien. SI. 12: 2.
S. Ilario, Reggio Emilia: 2 prim., MC Reggio Emilia.
K tej inačici bi morda lahko prišteli še fibulo iz Brezij: K. KROMER (1959) T. 52: 4.
b — sl. 20 •
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. PRMAS (1967) 110, Abb. 6: 6.
Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1973) Abb. 5: 6.
Brezje, Trebnje: G — 6 prim., K. KROMER (1959) T. 24: 7; 25: 8; ostalo NHM Wien.
Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. TERžAN (1974) T. 18: 3, 4.
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 64: 15.
Este: G — 8 prim., MNA Este. Sl. 23: 1, 2. M. A. Chieco Bianchi (1976) T. 22: 5—9.
Gurina, Dellach: B — 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G — več prim., S. GABROVEC (1964—65) T. 14: 2; ostalo Nm Ljubljana, NHM
Wien, Peabody Museum Cambridge. Sl. 19: 2, 3.
Meclo, Cles: B — 2 prim., M. MUCH, Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 65: 4, 5.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:16,17; 19: 8. B. TERžAN,
N. TRAMPUž (1973) T. 15:1—4; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC Trst.
319
Nezakcij, Pula: 2 prim., A m l Pula.
Rovišče, K r š k o : G — 1 prim., N H M Wien.
Šmarjeta: B — prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 9.
Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 4.
Vače: 2 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 32: 9; N H M Wien.
Velem St. Vid: B — 1 prim., Savaria Museum Szombathely.
c — si. 20 A
Dalmacija: 1 prim., F . L o SCHIAVO (1970) T. 20: 7.
Golubič, Bihač: B — 1 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 1.
Jezerine, Bihač: G — 1 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) Tab. I I I : 91.
Gradina v Jagodnji Gornji, Biograd: G — lprim., Š. B A T O N I č , Rodovi JAZU 18 (1971) T. 13.
Krbavica, Bunič: Am Zagreb.
Ljubač: S. B A T O V I č , Diadora 4 (1974) 187 s.
N a d i n : Š. B A T O N I č , Diadora 4 (1974) 187 s.
Nin, Zadar: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) 55 ss, T. 14: 6.
Podgradže, Benkovac: G — 7 prim., Š. B A T O V I č , 1. c. T. 12: 1, 6.
Ribič, Bihač: G — 1 prim., Z . MARIC, 1. c. T. 9: 3.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 84.
d — si. 20 A
Baska, K r k : G — 1 prim., Z. VINSKI, Arch. Iug. 2 (1956) Fig. 2.
Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Rodovi JAZU 18 (1971) T. 13.
K r k : B — 1 prim., F . L o SCHIAVO (1970) T. 32: 18.
Ljubač: Š. B A T O V I č , Diadora 4 (1976) 187 s.
Nin, Zadar: G — 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 18.
Picug, Poreč: B — 1 prim., A m l Pula.
Podgradže, Benkovac: G — več prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) T. 12: 2, 3, 8—10.
Vinica: G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 85.
H. vrsta — si. 16, 43
Značilnosti: ta vrsta fibul se loči od ostalih vrst certoških fibul po tem, da je lok ločen od igle
z diskasto ploščico (si. 2) ž izjemo inačice c, ki ima peresovino (si. 2c). Lok fibul je ali trakast, ki
j e pogostokrat čolničasto usločen, ali pa segmentnega preseka (profiliran z žlebovi — si. 1 5 : 1 8 ) .
Presek noge je pri posameznih primerkih še v obliki črke J (pri inačici a in d), sicer pa prevladuje T
profil. V okviru vrste ločimo glede na okrašenost loka in noge ter oblikovanost zaključka noge več
inačic fibul: o — g (si. 2).
Pri variantah a—c je lok vzdolžno nažlebljen in na vsaki strani okrašen s skupino prečnih vrezov.
Medtem ko prevladuje pri inačici a pestičasto oblikovan zaključek noge (si. 2 a ) , je pri varianti b
opaziti oblikovanje stožčasto ploščatega gumba (si. 2b), ki je pogost tudi pri inačici c (si. 2c). Raz
lika med o in 6 varianto j e tudi v okrasu noge, saj ni hrbet noge pri skupini a nikoli okrašen, pri b pa
redno s punciranimi krožci (si. 2a, b), kar je pogosto tudi pri c inačici.
Pri varianti d je lok okrašen s skupinami prečnih in poševnih vrezov, zaključek noge je pestičast
(si. 2d). Fibule e skupine imajo lok okrašen s punciranimi krožci, ki so v kombinaciji s pasovi vrezov
(si. 2e), medtem ko je zaključek noge bolj stožčasto napet.
Inačici f in g imata neokrašen lok fibul, medtem k o je hrbet noge okrašen pogostokrat le pri
fibulah g variante (si. 2g). Razlika med njima j e tudi v oblikovanju zaključka noge, saj je pri /fibulah
pestičasto kroglast, pri g pa stožčasto ploščat. Povprečno so tudi fibule / i n a č i c e manjše od g fibul.
i!
2
e
g
Inačice certoških fibul I I . vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des II. Typs; alle 1/2
Gurina, Dellach: B — 1 prim., N H M Wien.
Kobarid: G — več prim., M C Trst. SI. 15: 3, 4.
Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb.
Kostanjevica: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Magdalenska gora: G — več prim., N H M Wien. SI. 15: 9.
Malence, Brežice: B — 1 prim., V. STARE, AVU-12 (1960—61) 50 ss, T. 10: 11.
Mokronog, Trebnje: B — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 1 9 : 4 . F . L o SCHIAVO, Actes du
VHP Congres 3 (1973) T. 4 : 1, 7. B. TERžAN, N . TRAMPUž (1973) T. 14: 13.
Pleterje, Novo mesto: B — 1 prim., N H M Wien.
Roje pri Moravčah, Trebnje: B — 1 prim., N H M Wien.
Sevnica, K r š k o : G — 1 prim., N H M Wien.
Socerb, Koper: 1 prim., M C Trst.
Stična: 1 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta: B — več prim., V. STARE (1973) T. 22: 15, 16, 18, 21, 22; ostalo N H M Wien.
Vače: G, B — več prim., F . STARE, Vače (1955) T. 28: 9; ostalo N H M Wien. SI. 15: 18.
Velem St. Vid: več prim., Savaria Muzeum Szombathely.
Volčje njive, Trebnje: G — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 15: 2. SI. 54: 17.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 6 1 : 5.
6
o — si. 16 O
Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., W. SCHULE, Madrider Mitt. 2 (1961) 55 ss, Abb. 20: 4.
Boštanj, Krško: G — 2 prim., M. G U š T I N (1974) T. 7: 7, 8.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. Kromer (1959) T. 38: 7.
Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. TERžAN (1974) T. 8: 4, 6.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifaa Verona (1976) Fig. 5 1 : 8.
Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., N m Ljubljana, N H M Wien.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., C. TRUHELKA, WMBH9 (1904)T. 4 4 : 4 ; 73:14. Z . MARIC,
Glasnik Sarajevo N S 19 (1964) T. 13: 29. B. Čovič, Inv. Arch. Y 2 8 : 3.
Gyulay, Tolna: 1 prim., L. M ä R T O N , Arch. Hung. 11 (1933) T. 6: 1.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: B — 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 303,
Fig. 102.
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Este: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) Abb. 9: 7.
Magdalenska gora: G — več prim., N m Ljubljana, N H M Wien, Peabody Museum Cambridge.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien.
Stična: 3 prim., N m Ljubljana.
Vinkov vrh, Novo mesto: B . — 1 prim., V. STARE, A V15-16 (1964—65) 215 ss, T. 3: 10.
P. LAVIOSA ZAMBOTTI omenja takšne fibule še v nekropoli Cadorine pri Monte Belluno: Mon.
Ant. 37 (1938) 303.
c
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 6 5 : 9 . Z . MARIC,
Glasnik Sarajevo N S 19 (1964) Tab. 26: 23.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 3; ostalo N H M Wien,
MC Trst.
320
21 — Arheološki vestnlk
321
Nezakcij, Pula: 2 prim., A m l Pula.
Rovišče, K r š k o : G — 1 prim., N H M Wien.
Šmarjeta: B — prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 9.
Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 4.
Vače: 2 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 32: 9; N H M Wien.
Velem St. Vid: B — 1 prim., Savaria Museum Szombathely.
c — si. 20 A
Dalmacija: 1 prim., F . L o SCHIAVO (1970) T. 20: 7.
Golubič, Bihač: B — 1 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 1.
Jezerine, Bihač: G — 1 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) Tab. I I I : 91.
Gradina v Jagodnji Gornji, Biograd: G — lprim., Š. B A T O N I č , Rodovi JAZU 18 (1971) T. 13.
Krbavica, Bunič: Am Zagreb.
Ljubač: S. B A T O V I č , Diadora 4 (1974) 187 s.
N a d i n : Š. B A T O N I č , Diadora 4 (1974) 187 s.
Nin, Zadar: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) 55 ss, T. 14: 6.
Podgradže, Benkovac: G — 7 prim., Š. B A T O V I č , 1. c. T. 12: 1, 6.
Ribič, Bihač: G — 1 prim., Z . MARIC, 1. c. T. 9: 3.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 84.
d — si. 20 A
Baska, K r k : G — 1 prim., Z. VINSKI, Arch. Iug. 2 (1956) Fig. 2.
Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Rodovi JAZU 18 (1971) T. 13.
K r k : B — 1 prim., F . L o SCHIAVO (1970) T. 32: 18.
Ljubač: Š. B A T O V I č , Diadora 4 (1976) 187 s.
Nin, Zadar: G — 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 18.
Picug, Poreč: B — 1 prim., A m l Pula.
Podgradže, Benkovac: G — več prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) T. 12: 2, 3, 8—10.
Vinica: G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 85.
H. vrsta — si. 16, 43
Značilnosti: ta vrsta fibul se loči od ostalih vrst certoških fibul po tem, da je lok ločen od igle
z diskasto ploščico (si. 2) ž izjemo inačice c, ki ima peresovino (si. 2c). Lok fibul je ali trakast, ki
j e pogostokrat čolničasto usločen, ali pa segmentnega preseka (profiliran z žlebovi — si. 1 5 : 1 8 ) .
Presek noge je pri posameznih primerkih še v obliki črke J (pri inačici a in d), sicer pa prevladuje T
profil. V okviru vrste ločimo glede na okrašenost loka in noge ter oblikovanost zaključka noge več
inačic fibul: o — g (si. 2).
Pri variantah a—c je lok vzdolžno nažlebljen in na vsaki strani okrašen s skupino prečnih vrezov.
Medtem ko prevladuje pri inačici a pestičasto oblikovan zaključek noge (si. 2 a ) , je pri varianti b
opaziti oblikovanje stožčasto ploščatega gumba (si. 2b), ki je pogost tudi pri inačici c (si. 2c). Raz
lika med o in 6 varianto j e tudi v okrasu noge, saj ni hrbet noge pri skupini a nikoli okrašen, pri b pa
redno s punciranimi krožci (si. 2a, b), kar je pogosto tudi pri c inačici.
Pri varianti d je lok okrašen s skupinami prečnih in poševnih vrezov, zaključek noge je pestičast
(si. 2d). Fibule e skupine imajo lok okrašen s punciranimi krožci, ki so v kombinaciji s pasovi vrezov
(si. 2e), medtem ko je zaključek noge bolj stožčasto napet.
Inačici f in g imata neokrašen lok fibul, medtem k o je hrbet noge okrašen pogostokrat le pri
fibulah g variante (si. 2g). Razlika med njima j e tudi v oblikovanju zaključka noge, saj je pri /fibulah
pestičasto kroglast, pri g pa stožčasto ploščat. Povprečno so tudi fibule / i n a č i c e manjše od g fibul.
i!
2
e
g
Inačice certoških fibul I I . vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des II. Typs; alle 1/2
Gurina, Dellach: B — 1 prim., N H M Wien.
Kobarid: G — več prim., M C Trst. SI. 15: 3, 4.
Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb.
Kostanjevica: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Magdalenska gora: G — več prim., N H M Wien. SI. 15: 9.
Malence, Brežice: B — 1 prim., V. STARE, AVU-12 (1960—61) 50 ss, T. 10: 11.
Mokronog, Trebnje: B — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 1 9 : 4 . F . L o SCHIAVO, Actes du
VHP Congres 3 (1973) T. 4 : 1, 7. B. TERžAN, N . TRAMPUž (1973) T. 14: 13.
Pleterje, Novo mesto: B — 1 prim., N H M Wien.
Roje pri Moravčah, Trebnje: B — 1 prim., N H M Wien.
Sevnica, K r š k o : G — 1 prim., N H M Wien.
Socerb, Koper: 1 prim., M C Trst.
Stična: 1 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta: B — več prim., V. STARE (1973) T. 22: 15, 16, 18, 21, 22; ostalo N H M Wien.
Vače: G, B — več prim., F . STARE, Vače (1955) T. 28: 9; ostalo N H M Wien. SI. 15: 18.
Velem St. Vid: več prim., Savaria Muzeum Szombathely.
Volčje njive, Trebnje: G — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 15: 2. SI. 54: 17.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 6 1 : 5.
6
o — si. 16 O
Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., W. SCHULE, Madrider Mitt. 2 (1961) 55 ss, Abb. 20: 4.
Boštanj, Krško: G — 2 prim., M. G U š T I N (1974) T. 7: 7, 8.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. Kromer (1959) T. 38: 7.
Brusnice, Novo mesto: G — 2 prim., B. TERžAN (1974) T. 8: 4, 6.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifaa Verona (1976) Fig. 5 1 : 8.
Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., N m Ljubljana, N H M Wien.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., C. TRUHELKA, WMBH9 (1904)T. 4 4 : 4 ; 73:14. Z . MARIC,
Glasnik Sarajevo N S 19 (1964) T. 13: 29. B. Čovič, Inv. Arch. Y 2 8 : 3.
Gyulay, Tolna: 1 prim., L. M ä R T O N , Arch. Hung. 11 (1933) T. 6: 1.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: B — 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 303,
Fig. 102.
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Este: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) Abb. 9: 7.
Magdalenska gora: G — več prim., N m Ljubljana, N H M Wien, Peabody Museum Cambridge.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien.
Stična: 3 prim., N m Ljubljana.
Vinkov vrh, Novo mesto: B . — 1 prim., V. STARE, A V15-16 (1964—65) 215 ss, T. 3: 10.
P. LAVIOSA ZAMBOTTI omenja takšne fibule še v nekropoli Cadorine pri Monte Belluno: Mon.
Ant. 37 (1938) 303.
c
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 6 5 : 9 . Z . MARIC,
Glasnik Sarajevo N S 19 (1964) Tab. 26: 23.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 3; ostalo N H M Wien,
MC Trst.
320
21 — Arheološki vestnlk
321
Smihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 61: 4.
Romallo, Val di N o n : G — 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 291, Fig. 93.
V a č e : B — 1 prim., N H M Wien.
d — si. 16 •
Campo Paraiso, Breonio: G, S. D e ŠTEFANI, Atti del R. Istituto Veneto 7/5 (1881) T. 12: 6.
Magdalenska gora: G, B — v e č prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., N H M Wien.
Stična: G — 1 prim., N m Ljubljana.
V a č e : G — 1 prim., N H M Wien.
e — si. 16 •
Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H. MüLLER KARPE, Carinthia 1141 (1951) Abb. 1 : 1 .
Lepence, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) 287 ss, T. 9 : 7.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Rovišče, Krško: B — 1 prim., V. STARE (1962—63) T. 5 : 1 7 .
V a č e : B — 1 prim., N H M Wien.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 9: 4.
Zbirka Mecklenburg: 1 prim., N m Ljubljana.
/
Este: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) Abb. 8: 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): v e č prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 5; ostalo M C Trst.
Täpiöszele: G — 1 prim., M. PäRDUCZ, Acta Arch. Hung. 18 (1966) 35 ss, T. 62: 3.
Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 2 3 : 4.
g
Arbedo (Cerinasca, Mollinazo): G — 2 prim., M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6: 4. R. ULRICH, Die
Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 31: 12.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 52: 5.
Magdalenska gora: več prim., N M Ljubljana, N H M Wien, Peabody Museum Cambridge.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:20; 19:6; ostalo N H M Wien,
MC Trst.
Rovišče, Krško: G — 1 prim., N H M Wien.
Šmarjeta: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 1 3 , 1 6 .
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 6 1 : 1 4 .
Štanjel, Sežana: 1 prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2 : 6.
HL vrsta
Značilnosti: sorazmerno drobne fibule z iztegnjenim lokom, običajno s prečnim rebrom nad;
peresovino in bikoničnim gumbkom s č e p k o m na koncu noge.
K tej vrsti fibul smo uvrstili kot inačico b še fibule iz bosanskega področja, pri kateri se na po
sameznih primerkih opaža pridružitev značilnosti fibul /. 6 vrste.
o — si. 13 A
Bertipaglia, Padova: B — 1 prim., A. MOSCHETTI, Not. Se. (1901) 173, Fig. 4.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 3 : 6.
Este: B — v e č prim., M N A Este.
Gradina nad Limskim kanalom, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., M C Trst.
v
b — si. 20 B
Čavarine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. SI. 4 8 : 3.
Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Iliak, Glasinac: G —• 1 prim., Zm Sarajevo.
Osovo, Glasinac: G — 2 prim., F. FIALA, WMBH 6 (1899) 43, Fig. 32.
Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. SI. 45: 7.
Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., F. FIALA (1899) 73, Fig. 39.
322
IV. vrsta — si. 8
Značilnosti: fibule imajo značilno iztegnjeno obliko loka. Presek loka je lečast, gumb na nogi je
lahko kroglaste ali pestičaste oblike. Glede na rebro, med lokom in nogo fibule pa ločimo dve inačici:
a — fibule z rebrom (si. 1 0 : 5, 9), b — fibule brez rebra (si. 1 0 : 6,7).
a
Adria: B — 3 prim., M C Adria.
BJsmantova: več prim., MC Reggio Emilia.
Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., A. ZANNONI (1876—84) T. 29: 13; 49: 16, ostalo
MC Bologna. SI. 6: d.
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Este: G — v e č prim., MNA Este. SI. 10: 5. M. A. BIANCHI CHIECO (1976) T. 21: 4, 6.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, MC Trst. SI. 10.
Prozor, Otočac: B-l prim., F. Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 9, kjer pa fibula ni točno narisana, saj je njen
presek noge droben T — N H M Wien.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — več prim., G. BERMOND MONTANARI, Not Se 23 (1969) 16ss,
Fig. 20,21.
San Polo d'Enza: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27, ostalo M C Reggio Emilia.
Toientino, Macerata: G — v e č prim., CHTERICI, BPI6 (1880) 155 ss, T. 9: 8.
V to skupino sodijo verjetno še fibule iz Barbarana, C Castellane, Orvieta, Tolfe, Veia — P.
Guzzo (1973) 42 s, T. 9 : 1 , 1 — 5 ; 10: I I I 1 - 4 .
b
Adria: B — v e č prim., MC Adria.
Baragalla, Reggio Emilia: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1973) Fig. 65: 4.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 10: 5, T. 33: 12; ostalo M N A Este. M. A. CHTECO
BIANCHJ (1976) T. 2 1 : 1 , 2.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G, B — 2 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 54:6. Z. MARIC
Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 24.
Kranj: G — 2 prim., F. STARE, AV5 (1954) 112 ss, T. 3: 2, 3.
Malence, Brežice: B — 2 prim., V. STARE, AVU-12 (1960—61) 50 ss, T. 1 0 : 1 3 , 1 6 .
Marzabotto: BRIZIO, Mon Ant 1 /2 (1891) T. 10: 3.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18: 14, ostalo N H M Wien,
MC Trst. SI. 10: 7.
Nin, Zadar: G, Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 17.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Šmarjeta: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 23: 14.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 1.
K tej inačici verjetno lahko prištejemo še fibule iz Arezza, C. Castellane, Corchiana, Orvieta,
Narce, Trevignana, Tolfe in Vulci — P. G u z z o (1973) 35 ss, T. 7: 1 3 , H I , 2, 4, 5, 10; 8: I V I ,
5, 8,11, V 2-^1, 6, V I 2 ; 9: VH 1, 4.
V okvir vrste pa bi morda lahko vključili tudi fibuli iz Padove (si. 9 : 1 , 3), ki predstavljata glede
na svojo oblikovanost in masivnost svojsko različico.
V. vrsta — si. 18
Značilnosti: fibule so značilne sheme z iztegnjenim lokom, ki je navadno segmentnega ali lečastega preseka, in imajo nad peresovino poudarjeno prečno rebro. Zelo pogosto pa je prečno rebro
tudi na prehodu noge v lok (si. 1 7 : 1 ) . Hrbet noge je večkrat ornamentiran s punciranimi krožci
(T. 66:12). Zaključek noge je lahko pestičasto oblikovan, običajnejši pa je ploščat asimetrično po
stavljen gumb (T. 9 : 9), katerega glavica je zlasti pri mlajših primerkih nekoliko kroglasto napeta
(si. 5 5 : 1 ) .
Ker se zdi, da ornamentiranost noge in prečno rebro med nogo in lokom nimata niti posebne
kronološke, niti prostorske vrednosti, in ker tudi oblikovanje gumba na nogi ni tako izrazit faktor
kot npr. pri varianti II, v seznamu niso ločene in podane posamezne inačice v okviru te vrste fibul.
Adria: B — 1 prim., MC Adria.
Beremend, Baranja: G, B — 6 prim., E. JEREM (1973) Abb. 6: 5—7; 8: 7—9.
Bitnje, Bohinj: G — več prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 1: 3; 4 : 17; 8: 6,10.
Brezje, Trebnje: G, B — 9 prim., K. KROMER (1959) T. 4 7 : 1 ; 48: 11; ostalo N H M Wien.
Cacciola, Scandiano: L. PATROCTNI, Quaderni d'Archeologia Reggiana 2 (1973) 147, B 35, 37.
323
Smihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 61: 4.
Romallo, Val di N o n : G — 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 291, Fig. 93.
V a č e : B — 1 prim., N H M Wien.
d — si. 16 •
Campo Paraiso, Breonio: G, S. D e ŠTEFANI, Atti del R. Istituto Veneto 7/5 (1881) T. 12: 6.
Magdalenska gora: G, B — v e č prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., N H M Wien.
Stična: G — 1 prim., N m Ljubljana.
V a č e : G — 1 prim., N H M Wien.
e — si. 16 •
Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H. MüLLER KARPE, Carinthia 1141 (1951) Abb. 1 : 1 .
Lepence, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) 287 ss, T. 9 : 7.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Rovišče, Krško: B — 1 prim., V. STARE (1962—63) T. 5 : 1 7 .
V a č e : B — 1 prim., N H M Wien.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 9: 4.
Zbirka Mecklenburg: 1 prim., N m Ljubljana.
/
Este: G — 1 prim., O. H. FREY (1969) Abb. 8: 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): v e č prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 5; ostalo M C Trst.
Täpiöszele: G — 1 prim., M. PäRDUCZ, Acta Arch. Hung. 18 (1966) 35 ss, T. 62: 3.
Volčje njive, Trebnje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1956) T. 2 3 : 4.
g
Arbedo (Cerinasca, Mollinazo): G — 2 prim., M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6: 4. R. ULRICH, Die
Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin (1914) T. 31: 12.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 52: 5.
Magdalenska gora: več prim., N M Ljubljana, N H M Wien, Peabody Museum Cambridge.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:20; 19:6; ostalo N H M Wien,
MC Trst.
Rovišče, Krško: G — 1 prim., N H M Wien.
Šmarjeta: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 1 3 , 1 6 .
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 6 1 : 1 4 .
Štanjel, Sežana: 1 prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2 : 6.
HL vrsta
Značilnosti: sorazmerno drobne fibule z iztegnjenim lokom, običajno s prečnim rebrom nad;
peresovino in bikoničnim gumbkom s č e p k o m na koncu noge.
K tej vrsti fibul smo uvrstili kot inačico b še fibule iz bosanskega področja, pri kateri se na po
sameznih primerkih opaža pridružitev značilnosti fibul /. 6 vrste.
o — si. 13 A
Bertipaglia, Padova: B — 1 prim., A. MOSCHETTI, Not. Se. (1901) 173, Fig. 4.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 3 : 6.
Este: B — v e č prim., M N A Este.
Gradina nad Limskim kanalom, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., M C Trst.
v
b — si. 20 B
Čavarine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. SI. 4 8 : 3.
Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Iliak, Glasinac: G —• 1 prim., Zm Sarajevo.
Osovo, Glasinac: G — 2 prim., F. FIALA, WMBH 6 (1899) 43, Fig. 32.
Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. SI. 45: 7.
Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., F. FIALA (1899) 73, Fig. 39.
322
IV. vrsta — si. 8
Značilnosti: fibule imajo značilno iztegnjeno obliko loka. Presek loka je lečast, gumb na nogi je
lahko kroglaste ali pestičaste oblike. Glede na rebro, med lokom in nogo fibule pa ločimo dve inačici:
a — fibule z rebrom (si. 1 0 : 5, 9), b — fibule brez rebra (si. 1 0 : 6,7).
a
Adria: B — 3 prim., M C Adria.
BJsmantova: več prim., MC Reggio Emilia.
Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., A. ZANNONI (1876—84) T. 29: 13; 49: 16, ostalo
MC Bologna. SI. 6: d.
Čužnja vas, Trebnje: G — 1 prim., N H M Wien.
Este: G — v e č prim., MNA Este. SI. 10: 5. M. A. BIANCHI CHIECO (1976) T. 21: 4, 6.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, MC Trst. SI. 10.
Prozor, Otočac: B-l prim., F. Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 9, kjer pa fibula ni točno narisana, saj je njen
presek noge droben T — N H M Wien.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — več prim., G. BERMOND MONTANARI, Not Se 23 (1969) 16ss,
Fig. 20,21.
San Polo d'Enza: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27, ostalo M C Reggio Emilia.
Toientino, Macerata: G — v e č prim., CHTERICI, BPI6 (1880) 155 ss, T. 9: 8.
V to skupino sodijo verjetno še fibule iz Barbarana, C Castellane, Orvieta, Tolfe, Veia — P.
Guzzo (1973) 42 s, T. 9 : 1 , 1 — 5 ; 10: I I I 1 - 4 .
b
Adria: B — v e č prim., MC Adria.
Baragalla, Reggio Emilia: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1973) Fig. 65: 4.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 10: 5, T. 33: 12; ostalo M N A Este. M. A. CHTECO
BIANCHJ (1976) T. 2 1 : 1 , 2.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G, B — 2 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 54:6. Z. MARIC
Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 24.
Kranj: G — 2 prim., F. STARE, AV5 (1954) 112 ss, T. 3: 2, 3.
Malence, Brežice: B — 2 prim., V. STARE, AVU-12 (1960—61) 50 ss, T. 1 0 : 1 3 , 1 6 .
Marzabotto: BRIZIO, Mon Ant 1 /2 (1891) T. 10: 3.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18: 14, ostalo N H M Wien,
MC Trst. SI. 10: 7.
Nin, Zadar: G, Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 17.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Šmarjeta: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 23: 14.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 1.
K tej inačici verjetno lahko prištejemo še fibule iz Arezza, C. Castellane, Corchiana, Orvieta,
Narce, Trevignana, Tolfe in Vulci — P. G u z z o (1973) 35 ss, T. 7: 1 3 , H I , 2, 4, 5, 10; 8: I V I ,
5, 8,11, V 2-^1, 6, V I 2 ; 9: VH 1, 4.
V okvir vrste pa bi morda lahko vključili tudi fibuli iz Padove (si. 9 : 1 , 3), ki predstavljata glede
na svojo oblikovanost in masivnost svojsko različico.
V. vrsta — si. 18
Značilnosti: fibule so značilne sheme z iztegnjenim lokom, ki je navadno segmentnega ali lečastega preseka, in imajo nad peresovino poudarjeno prečno rebro. Zelo pogosto pa je prečno rebro
tudi na prehodu noge v lok (si. 1 7 : 1 ) . Hrbet noge je večkrat ornamentiran s punciranimi krožci
(T. 66:12). Zaključek noge je lahko pestičasto oblikovan, običajnejši pa je ploščat asimetrično po
stavljen gumb (T. 9 : 9), katerega glavica je zlasti pri mlajših primerkih nekoliko kroglasto napeta
(si. 5 5 : 1 ) .
Ker se zdi, da ornamentiranost noge in prečno rebro med nogo in lokom nimata niti posebne
kronološke, niti prostorske vrednosti, in ker tudi oblikovanje gumba na nogi ni tako izrazit faktor
kot npr. pri varianti II, v seznamu niso ločene in podane posamezne inačice v okviru te vrste fibul.
Adria: B — 1 prim., MC Adria.
Beremend, Baranja: G, B — 6 prim., E. JEREM (1973) Abb. 6: 5—7; 8: 7—9.
Bitnje, Bohinj: G — več prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 1: 3; 4 : 17; 8: 6,10.
Brezje, Trebnje: G, B — 9 prim., K. KROMER (1959) T. 4 7 : 1 ; 48: 11; ostalo N H M Wien.
Cacciola, Scandiano: L. PATROCTNI, Quaderni d'Archeologia Reggiana 2 (1973) 147, B 35, 37.
323
1
Crvena Lokva, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45: 9.
Cardak, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Sl. 47: 3, 5.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 7:13, 22; 9: 6; T. 31:13; 33:10,13. Sl. 32: 3; 21:1,
5, 6; 23: 3.
Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 8: 3; 9: 9; 44: 5; 47: 2; 52: 4; 58: 3; 66:12.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 44:4, 30. B. Čovič,;
Im. Arch. Y 28: 4. Z. MARIC, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 21; 26: 24.
Gorenje Selo, Šentjernej: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Jereka, Bohinj: B — 1 prim., S. GABROVEC, AV17 (1966) 243 ss, T. 2: 11.
Laknice, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Libna, Krško: G — več prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 27: 14; 31: 2; 45: 4; 49: 4—6.
Magdalenska gora: G — več prim., ToC (1934) 82, T. 1: 34. S. GABROVEC (1964—65) T.' 14: 3;
ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 55:1.
Meclo: MN Trento.
Mokronog, Trebnje: G — 4 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 17:1, 2.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 9 (1885) T. 5:12—14J
B. TERžAN, N. TRAMPUž (1973) T. 14: 17—21; 17:14; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC:
Trst.
Novi Banovci, Srem: B — 1 prim., K.-Z. VINSKI, Arh. rodovi i rasprave 2 (1962) T. 9: 113.
Novi Jankovci, Srem: B — 1 prim., Am Zagreb.
Novo mesto: G •— več prim., Dolenjski muzej Novo mesto.
Numana, Ancona: I. DALL' OSSO, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 131.
Orvieto: 2 prim., O. MONTELIUS (1904) Pl. 240: 6. P. G. Guzzo (1972) 43, T. 10: IV.
Pleterje, Šentjernej: B — 1 prim., NHM Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., A. BENAC, B. Čovič (1957) T. 46: 2.
Padova: 3 prim., Padova Preromana (1976) T. 77: 23, 6, 7.
Rifnik, Celje: B — 1 prim., NHM Wien.
Rovišče, Krško: B — 3 prim., V. STARE (1962—63) T. 6: 1; ostalo NHM Wien.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., F. FIALA (1899) Fig. 91.
S. Giorgio, Valpolicella: L. SALZANI, Boll. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 1.
Sisak: B —.1 prim., Am Zagreb.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — več prim., Museo Nazionale d'Antichitä Ravenna.
Sokolačko polje, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Sremska Mitrovica: B — več prim., Am Zagreb. J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 73.
Stična: G — več prim., Nm Ljubljana.
Szärazd, Tolna: 1 prim., L. MARTON, Arch. Hang. 11 (1933) T. 2: 7.
Šmarjeta: B — več prim., NHM Wien.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. Gušrm, Notranjska, T. 62: 9, 19.
Taline, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo.
Vače: B, G — več prim., F. STARE, Vače (1955) T. 35: 6—9. ToC (1934) 122, T. 28:144; ostalo
NHM Wien.
Velem St. Vid: B — več prim., K. MIšKE, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. FK/(1908) T. 39: i
17, 18.
Vinkovci: G — 1 prim., N. MAJNARIč P A N D ž I č , Arh. pregled 15 (1973) 39 s, T. 20.
Volčje njive, Trebnje: G — 2 prim., S. GABROVEC (1956) T. 8: 3; 13: 2. Sl. 54: 20, 31.
Vražiči, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 46: 1.
Vučedol, Vukovar: G — 4 prim., J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 68, sl. 22.
Zagorica, Vel. Lašče: G — 2 prim., NHM Wien.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 4: 5.
Zagradje,11 Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45:1.
Želimlje, Ljubljana: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
V to skupino verjetno sodijo tudi fibule iz nekropol Grottamare in Cupramarittime: I. DALL'
Osso, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 180.
VI. vrsta — sl. 25
Značilnosti: relativno velike fibule z iztegnjenim lokom, ki je zaobljeno rombičnega preseka,
imajo nad peresovino par izrazitih prečnih reber. Nogo imajo večkrat ornamentirano s punciranimi
324
krožci in V vrezi, na koncu pa je precej simetrično postavljen gobasto oblikovan gumb. Glede na
peresovino ločimo dve inačici fibul: z navadno peresovino z dvema zavojema — inačica a (sl. 23:
4 5) in s samostrelno peresovino — inačica b (sl. 23: 6, 7).
a — sl. 25 A
Adria: B — 1 prim., MC Adria.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 10: 6; 33: 11; ostalo MNA Este. Sl. 23: 4, 5. M. A.
CHIECO BIANCHI (1976) T. 21: 10—12.
Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Libna, Krško: B — 1 prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 67: 10.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G—več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:13. B. TERžAN, N. TRAMPUž,
AV2A (1973) T. 19: 2; 18: 4, NHM Wien.
Monte Luffa, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 39: 5.
Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F. E. BARTH (1969) T. 30: 1.
S. Giorgio, Valpollicela: 1. prim., L. SALZANI, Boll. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss.T. 7:7.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 53:15.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 4.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 5, 9.
Ulaka, Lož: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 15: 5.
Vandois di Sopra, Brunico: G — več. prim., R. WINKLER, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 1, 2, 7.
Verona: G — 1 prim., M. PRTMAS (1970) Abb. 21: E 3.
Sorodne tej varianti so še fibule iz Rasuna di Sotto: R. LUNZ (1974) T. 37: 10; Meluna: ibid. T.
64: 7; in Rovišča: NHM Wien.
b — sl. 25 A
Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. ANELLI (1954—57) T. 9: 10.
Lepence, Bohinj: B — 2 prim., S. Gabrovec, A\C25 (1974) T. 9: 4, 5.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien.
Donja dolina: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 65:12.
Kobarid: B — 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 7,9,10. Ostalo NHM Wien.
Sl. 23:6,7.
V to vrsto lahko prištejemo še fibulo iz WildenrotiVGrafratha (Fürstenfeldbruck): G. KOSSACK
(1959) T. 74: 9. Verjetno pa je sorodna še fibula iz groba 175 iz Kompolja, Otočac: Am Zagreb.
VH. vrsta
Značilnosti: fibule imajo lok, ki je segmentnega ali zaobljeno rombičnega preseka, razčlenjen
s tremi prečnimi rebri, pri čemer je srednje širše kot stranski. Glede na velikost, masivnost, shemo
in okrašenost fibul pa jih delimo na več variant.
Inačico a predstavljajo velike fibule, katerih lok je z najvišjim delom pomaknjen bolj proti
glavi fibule (sl. 3 a). Manjše fibule te vrste, katerih velikost je precej ustaljena, so združene v inačicah
b in c. Razlika med njima je v tem, da so fibule inačice c masivnejše —• z lokom, ki je zaobljeno
rombičnega preseka, medtem ko je lok fibul variante 6 ozko lečastega ali segmentnega preseka
(sl. 3b, c). Pri fibulah inačice c je lok večkrat okrašen z vrezanimi mrežastimi pasovi. Tudi gumbek
na nogi je pri fibulah inačice 6 bolj ploščat, pri c pa kapast.
Inačica d združuje razmeroma velike fibule, katerih najvišji del loka je pomaknjen proti nogi.
Po velikosti in shemi podobne, po ornamentu in preseku loka drugačne so fibule inačice e. Lok
fibul, ki je običajno segmentnega preseka, je na najvišjem delu rombično razširjen in okrašen s polkrožnimi vrezi, ki dajejo vtis »očesc«. Hrbet loka je okrašen s prečnimi vrezi, ravno tako pa sta
narezljani tudi obe stranski rebri tročlene odebelitve loka (si. 3e). Noga in gumb na nogi sta ponavadi
okrašena z vrezi v motivu trikotnika. Zelo blizu varianti e, zlasti glede ornamenta, so fibule inačice f.
Lok imajo običajno trakast in večkrat tudi rahlo čolničasto usločen. Razen tega pa imajo fibule
te variante izrazito trikotno shemo loka, katerega najvišji del je pomaknjen nad nogo (sl. 3F).
V inačici g so predstavljene fibule severnopredalpskega sveta. Označuje jih iztegnjen lok, ki nima
poudarjenega prehoda med nogo in lokom, peresovina z velikimi zavoji ter gumb noge običajno
gobaste oblike (sl. 3g). Posamezni primerki so hibridni, saj združujejo značilnosti te in VLuL vrste
fibul.
325
1
Crvena Lokva, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45: 9.
Cardak, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Sl. 47: 3, 5.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 7:13, 22; 9: 6; T. 31:13; 33:10,13. Sl. 32: 3; 21:1,
5, 6; 23: 3.
Dobrnič, Trebnje: G, B — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 8: 3; 9: 9; 44: 5; 47: 2; 52: 4; 58: 3; 66:12.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 3 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 44:4, 30. B. Čovič,;
Im. Arch. Y 28: 4. Z. MARIC, Glasnik Sarajevo NS 19 (1964) T. 13: 21; 26: 24.
Gorenje Selo, Šentjernej: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Jereka, Bohinj: B — 1 prim., S. GABROVEC, AV17 (1966) 243 ss, T. 2: 11.
Laknice, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Libna, Krško: G — več prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 27: 14; 31: 2; 45: 4; 49: 4—6.
Magdalenska gora: G — več prim., ToC (1934) 82, T. 1: 34. S. GABROVEC (1964—65) T.' 14: 3;
ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 55:1.
Meclo: MN Trento.
Mokronog, Trebnje: G — 4 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana. Sl. 17:1, 2.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 9 (1885) T. 5:12—14J
B. TERžAN, N. TRAMPUž (1973) T. 14: 17—21; 17:14; ostalo NHM Wien, Nm Ljubljana, MC:
Trst.
Novi Banovci, Srem: B — 1 prim., K.-Z. VINSKI, Arh. rodovi i rasprave 2 (1962) T. 9: 113.
Novi Jankovci, Srem: B — 1 prim., Am Zagreb.
Novo mesto: G •— več prim., Dolenjski muzej Novo mesto.
Numana, Ancona: I. DALL' OSSO, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 131.
Orvieto: 2 prim., O. MONTELIUS (1904) Pl. 240: 6. P. G. Guzzo (1972) 43, T. 10: IV.
Pleterje, Šentjernej: B — 1 prim., NHM Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Potpečine, Glasinac: G — 1 prim., A. BENAC, B. Čovič (1957) T. 46: 2.
Padova: 3 prim., Padova Preromana (1976) T. 77: 23, 6, 7.
Rifnik, Celje: B — 1 prim., NHM Wien.
Rovišče, Krško: B — 3 prim., V. STARE (1962—63) T. 6: 1; ostalo NHM Wien.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., F. FIALA (1899) Fig. 91.
S. Giorgio, Valpolicella: L. SALZANI, Boll. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 1.
Sisak: B —.1 prim., Am Zagreb.
S. Martino in Gattara, Brisighella: G — več prim., Museo Nazionale d'Antichitä Ravenna.
Sokolačko polje, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Sremska Mitrovica: B — več prim., Am Zagreb. J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 73.
Stična: G — več prim., Nm Ljubljana.
Szärazd, Tolna: 1 prim., L. MARTON, Arch. Hang. 11 (1933) T. 2: 7.
Šmarjeta: B — več prim., NHM Wien.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. Gušrm, Notranjska, T. 62: 9, 19.
Taline, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo.
Vače: B, G — več prim., F. STARE, Vače (1955) T. 35: 6—9. ToC (1934) 122, T. 28:144; ostalo
NHM Wien.
Velem St. Vid: B — več prim., K. MIšKE, Die prähistorische Ansiedlung Velem St. FK/(1908) T. 39: i
17, 18.
Vinkovci: G — 1 prim., N. MAJNARIč P A N D ž I č , Arh. pregled 15 (1973) 39 s, T. 20.
Volčje njive, Trebnje: G — 2 prim., S. GABROVEC (1956) T. 8: 3; 13: 2. Sl. 54: 20, 31.
Vražiči, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo. Sl. 46: 1.
Vučedol, Vukovar: G — 4 prim., J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb NS 6 (1902) 68, sl. 22.
Zagorica, Vel. Lašče: G — 2 prim., NHM Wien.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 4: 5.
Zagradje,11 Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo. Sl. 45:1.
Želimlje, Ljubljana: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
V to skupino verjetno sodijo tudi fibule iz nekropol Grottamare in Cupramarittime: I. DALL'
Osso, Guida illustrata del Museo Nazionale di Ancona (1915) 180.
VI. vrsta — sl. 25
Značilnosti: relativno velike fibule z iztegnjenim lokom, ki je zaobljeno rombičnega preseka,
imajo nad peresovino par izrazitih prečnih reber. Nogo imajo večkrat ornamentirano s punciranimi
324
krožci in V vrezi, na koncu pa je precej simetrično postavljen gobasto oblikovan gumb. Glede na
peresovino ločimo dve inačici fibul: z navadno peresovino z dvema zavojema — inačica a (sl. 23:
4 5) in s samostrelno peresovino — inačica b (sl. 23: 6, 7).
a — sl. 25 A
Adria: B — 1 prim., MC Adria.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 10: 6; 33: 11; ostalo MNA Este. Sl. 23: 4, 5. M. A.
CHIECO BIANCHI (1976) T. 21: 10—12.
Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Libna, Krško: B — 1 prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 67: 10.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G—več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:13. B. TERžAN, N. TRAMPUž,
AV2A (1973) T. 19: 2; 18: 4, NHM Wien.
Monte Luffa, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 39: 5.
Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F. E. BARTH (1969) T. 30: 1.
S. Giorgio, Valpollicela: 1. prim., L. SALZANI, Boll. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss.T. 7:7.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 53:15.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 4.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 5, 9.
Ulaka, Lož: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 15: 5.
Vandois di Sopra, Brunico: G — več. prim., R. WINKLER, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 1, 2, 7.
Verona: G — 1 prim., M. PRTMAS (1970) Abb. 21: E 3.
Sorodne tej varianti so še fibule iz Rasuna di Sotto: R. LUNZ (1974) T. 37: 10; Meluna: ibid. T.
64: 7; in Rovišča: NHM Wien.
b — sl. 25 A
Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. ANELLI (1954—57) T. 9: 10.
Lepence, Bohinj: B — 2 prim., S. Gabrovec, A\C25 (1974) T. 9: 4, 5.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien.
Donja dolina: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 65:12.
Kobarid: B — 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — v e č prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 7,9,10. Ostalo NHM Wien.
Sl. 23:6,7.
V to vrsto lahko prištejemo še fibulo iz WildenrotiVGrafratha (Fürstenfeldbruck): G. KOSSACK
(1959) T. 74: 9. Verjetno pa je sorodna še fibula iz groba 175 iz Kompolja, Otočac: Am Zagreb.
VH. vrsta
Značilnosti: fibule imajo lok, ki je segmentnega ali zaobljeno rombičnega preseka, razčlenjen
s tremi prečnimi rebri, pri čemer je srednje širše kot stranski. Glede na velikost, masivnost, shemo
in okrašenost fibul pa jih delimo na več variant.
Inačico a predstavljajo velike fibule, katerih lok je z najvišjim delom pomaknjen bolj proti
glavi fibule (sl. 3 a). Manjše fibule te vrste, katerih velikost je precej ustaljena, so združene v inačicah
b in c. Razlika med njima je v tem, da so fibule inačice c masivnejše —• z lokom, ki je zaobljeno
rombičnega preseka, medtem ko je lok fibul variante 6 ozko lečastega ali segmentnega preseka
(sl. 3b, c). Pri fibulah inačice c je lok večkrat okrašen z vrezanimi mrežastimi pasovi. Tudi gumbek
na nogi je pri fibulah inačice 6 bolj ploščat, pri c pa kapast.
Inačica d združuje razmeroma velike fibule, katerih najvišji del loka je pomaknjen proti nogi.
Po velikosti in shemi podobne, po ornamentu in preseku loka drugačne so fibule inačice e. Lok
fibul, ki je običajno segmentnega preseka, je na najvišjem delu rombično razširjen in okrašen s polkrožnimi vrezi, ki dajejo vtis »očesc«. Hrbet loka je okrašen s prečnimi vrezi, ravno tako pa sta
narezljani tudi obe stranski rebri tročlene odebelitve loka (si. 3e). Noga in gumb na nogi sta ponavadi
okrašena z vrezi v motivu trikotnika. Zelo blizu varianti e, zlasti glede ornamenta, so fibule inačice f.
Lok imajo običajno trakast in večkrat tudi rahlo čolničasto usločen. Razen tega pa imajo fibule
te variante izrazito trikotno shemo loka, katerega najvišji del je pomaknjen nad nogo (sl. 3F).
V inačici g so predstavljene fibule severnopredalpskega sveta. Označuje jih iztegnjen lok, ki nima
poudarjenega prehoda med nogo in lokom, peresovina z velikimi zavoji ter gumb noge običajno
gobaste oblike (sl. 3g). Posamezni primerki so hibridni, saj združujejo značilnosti te in VLuL vrste
fibul.
325
V inačici h so predstavljene fibule z iztegnjenim listnatim lokom in kratko nogo.
K tej vrsti bi prišteli še posamezne fibule zahodnobalkanskega prostora — inačica i, ki tudi
kažejo lokalne znake izdelave.
a — si. 26
Dolenjske Toplice: G — 6 prim., T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3; 60: 10.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) T. 31: 14; 33: 7, 14.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien.
Kranjska, n. n.: 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G —• več prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:12; ostalo MC Trst, NHM
Wien.
Novo mesto: G, Dolenjski muzej Novo mesto.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
S. Martino, Gavardo: 1 prim.,G. BOCCHIO, L. SALZANI, Annali del Müseo di Gavardo 11 (1973—74)
T. 9: 112.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Šmihel, Postojna: B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 7, 8.
Štorje, Sežana: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 1: 3.
Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 10.
Veleia: B, R. SCARANI, Atti del III. Convegno di studi, Veleati, 95, T. 1: 9.
Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo.
K tej inačici bi lahko uvrstili še fibule iz Bologne — De Lucce (si. 27: 3) in Certose, čeprav so
nekoliko krajše — MC Bologna.
b — si. 44 A
Brezje, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 17: 5; 22: 2; 66: 3.
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 33: 1.
Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien.
Novo mesto: G, Dolenjski muzej Novo mesto.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., Zm Sarajevo.
Šmarjeta: 2 prim., NHM Wien.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 3, 18.
Vače: G, B — 3 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 35: 1, 4, 5.
K tej inačici bi lahko uvrstili še fibuli, ki imata samostrelno peresovino iz Magdalenske gore
(NHM Wien) in Valične vasi (B. TERžAN /1973/ T. 3: 9).
c — si. 44 A
Arbedo (Cerinasca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 6: 2, 3.
Berg Isel, Innsbruck: 1 prim., M. A. FUGAZZOLA, Annali deli'Universita di Ferrara NS 2/1 (1971) 92,
Fig. 23:13.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., MN Trento.
Ca Morta: G — 2 prim., R. DE MARINIS, D. PREMOLI SILVA (1968-69) T. 22:12. F. RITTATORE VONWILLER (1966) T. 78.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 51: 2.
Carzaghetto, Asolo: G — 1 prim., Museo Civico Asolo.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 14: 6.
Dercolo, Campodenno: G — več prim., R. LUNZ (1974) T. 75:1—3.
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 29: Al, BI; 38: Al; 62: B 1,2; 35: C 1 ;
1:B1.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) T. 33: 9. MNA Este.
Flavon, Trento: 1 prim., MN Trento.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPK1 (1903) Fig. 25.
Caldaro: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 13: 8.
Lothen — Sonnenburg, Brunico: 4 prim., W. KRäMER, Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1:4. R. LUNZ,
Die Archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76, Fig. 51.
Meclo, Cles: B — več prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon Ant 37 (1938) 299 Fig. 98. NHM Wien.
Meluno, Bressanone: B — več prim., G. VON MERHART, WFZ 14 (1927) T. 7: 17. R. LUNZ (1974)
T. 64: 5.
Merano: B — več prim., G. VON MERHART, WPZ 14 (1927) T. 8:7. R. LUNZ (1974) T. 74: 14. F.
Tappeiner, MZKNF18 (1892) Bl. 3: 6.
Monte Loffa, Verona: G. FOGOLARI, Popoli e civiltä delV Italia antica 4 (1975) T. 89: 3.
Moritzing, Bolzano: 1 prim., R.LUNZ, Ur- und Frühgeschichte Südtirols (1973) T. 26: 8.
Most na Soči (Sv. Lucija): B, G —• več prim., NHM Wien.
Nomi, Calliano: 1 prim. MN Trento.
Obersteppach, Wasserburg: 1 prim., H. A. RXED, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte
Bayerns 19 (1915) 81 ss, T. 24: 98.
Sabbionara, Avio: 1 prim., MN Trento.
Sanzeno: več prim., G. FOGOLARI, Civilta del Ferro (1960) T. 4: 1. R. LUNZ (1974) T. 42: 2.
Stans, Schwaz: B — 1 prim., A. PRINZ ZUR LIPPE, Schiern Schriften 199 (1960)T. 1:2. M. A. FUGAZ
ZOLA, o. c. 87, Fig. 21: 6.
Stufeis, Bressanone: B — 1 prim., R. LUNZ, (1974) T. 68: 2.
Terranegra, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 16: 9.
Terlago dos Castione, Trento: 2 prim., MN Trento, R. LUNZ (1974) 247.
Tils, Bressanone: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 45: 5.
Tisens, Bolzano: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 68: 7.
Vandois di Sopra, Brunico: G — več prim., R. WINKLER, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 3—5.
Vezzano: 1 prim., MC Bolzano, R. LUNZ (1974) 248.
Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 18: 8.
Terlano, Bolzano: 1 prim., MC Bolzano.
Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo
Wildenroth — Grafrath, Fürstenfeldbruck: 2 prim., H. A. RIED, Beiträge zur Anthropologie und
Urgeschichte Bayerns 19 (1915) 101, T. 24: 85, 94. G. KOSSACK (1959) T. 73: 9, 10.
3
K tej varianti bi morda lahko uvrstili še fibule iz Montliger Berga pri Oberrietu (B. FREI, Zeitschr.
f. Schweiz. Archäol. und Kunstgesch. 15 (1954-55) 134, Abb. 5: 33), iz Brena v Valcamonici (C.
BoNAFiNi, F. RITTATORE VONWILLER, Sibrium 3 (1956-57) T. 29) in Valbrone pri Comu (G. GIGLIInačice certoških fibul VIL vrste; vse 1/2— Varianten der Certosafibeln des VII. Typs; alle 1/2 ARDI, RAC 156—157 (1974-75) 130, Fig. 1).
326
327
V inačici h so predstavljene fibule z iztegnjenim listnatim lokom in kratko nogo.
K tej vrsti bi prišteli še posamezne fibule zahodnobalkanskega prostora — inačica i, ki tudi
kažejo lokalne znake izdelave.
a — si. 26
Dolenjske Toplice: G — 6 prim., T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3; 60: 10.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) T. 31: 14; 33: 7, 14.
Dobrnič, Trebnje: G — 1 prim., NHM Wien.
Kranjska, n. n.: 1 prim., NHM Wien.
Magdalenska gora: G —• več prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 18:12; ostalo MC Trst, NHM
Wien.
Novo mesto: G, Dolenjski muzej Novo mesto.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
S. Martino, Gavardo: 1 prim.,G. BOCCHIO, L. SALZANI, Annali del Müseo di Gavardo 11 (1973—74)
T. 9: 112.
San Polo d'Enza: MC Reggio Emilia.
Šmihel, Postojna: B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 7, 8.
Štorje, Sežana: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 1: 3.
Tržišče, Cerknica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 10.
Veleia: B, R. SCARANI, Atti del III. Convegno di studi, Veleati, 95, T. 1: 9.
Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo.
K tej inačici bi lahko uvrstili še fibule iz Bologne — De Lucce (si. 27: 3) in Certose, čeprav so
nekoliko krajše — MC Bologna.
b — si. 44 A
Brezje, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 17: 5; 22: 2; 66: 3.
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 33: 1.
Kompolje, Otočac: 1 prim., Am Zagreb.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Mokronog, Trebnje: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien.
Novo mesto: G, Dolenjski muzej Novo mesto.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., Zm Sarajevo.
Šmarjeta: 2 prim., NHM Wien.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 3, 18.
Vače: G, B — 3 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 35: 1, 4, 5.
K tej inačici bi lahko uvrstili še fibuli, ki imata samostrelno peresovino iz Magdalenske gore
(NHM Wien) in Valične vasi (B. TERžAN /1973/ T. 3: 9).
c — si. 44 A
Arbedo (Cerinasca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 6: 2, 3.
Berg Isel, Innsbruck: 1 prim., M. A. FUGAZZOLA, Annali deli'Universita di Ferrara NS 2/1 (1971) 92,
Fig. 23:13.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., MN Trento.
Ca Morta: G — 2 prim., R. DE MARINIS, D. PREMOLI SILVA (1968-69) T. 22:12. F. RITTATORE VONWILLER (1966) T. 78.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 51: 2.
Carzaghetto, Asolo: G — 1 prim., Museo Civico Asolo.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 14: 6.
Dercolo, Campodenno: G — več prim., R. LUNZ (1974) T. 75:1—3.
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 29: Al, BI; 38: Al; 62: B 1,2; 35: C 1 ;
1:B1.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) T. 33: 9. MNA Este.
Flavon, Trento: 1 prim., MN Trento.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPK1 (1903) Fig. 25.
Caldaro: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 13: 8.
Lothen — Sonnenburg, Brunico: 4 prim., W. KRäMER, Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1:4. R. LUNZ,
Die Archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76, Fig. 51.
Meclo, Cles: B — več prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon Ant 37 (1938) 299 Fig. 98. NHM Wien.
Meluno, Bressanone: B — več prim., G. VON MERHART, WFZ 14 (1927) T. 7: 17. R. LUNZ (1974)
T. 64: 5.
Merano: B — več prim., G. VON MERHART, WPZ 14 (1927) T. 8:7. R. LUNZ (1974) T. 74: 14. F.
Tappeiner, MZKNF18 (1892) Bl. 3: 6.
Monte Loffa, Verona: G. FOGOLARI, Popoli e civiltä delV Italia antica 4 (1975) T. 89: 3.
Moritzing, Bolzano: 1 prim., R.LUNZ, Ur- und Frühgeschichte Südtirols (1973) T. 26: 8.
Most na Soči (Sv. Lucija): B, G —• več prim., NHM Wien.
Nomi, Calliano: 1 prim. MN Trento.
Obersteppach, Wasserburg: 1 prim., H. A. RXED, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte
Bayerns 19 (1915) 81 ss, T. 24: 98.
Sabbionara, Avio: 1 prim., MN Trento.
Sanzeno: več prim., G. FOGOLARI, Civilta del Ferro (1960) T. 4: 1. R. LUNZ (1974) T. 42: 2.
Stans, Schwaz: B — 1 prim., A. PRINZ ZUR LIPPE, Schiern Schriften 199 (1960)T. 1:2. M. A. FUGAZ
ZOLA, o. c. 87, Fig. 21: 6.
Stufeis, Bressanone: B — 1 prim., R. LUNZ, (1974) T. 68: 2.
Terranegra, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 16: 9.
Terlago dos Castione, Trento: 2 prim., MN Trento, R. LUNZ (1974) 247.
Tils, Bressanone: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 45: 5.
Tisens, Bolzano: B — 1 prim., R. LUNZ (1974) T. 68: 7.
Vandois di Sopra, Brunico: G — več prim., R. WINKLER, Schiern Schriften 70 (1950) T. 8: 3—5.
Vezzano: 1 prim., MC Bolzano, R. LUNZ (1974) 248.
Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 18: 8.
Terlano, Bolzano: 1 prim., MC Bolzano.
Zanica, Bergamo: B — 1 prim., MC Bergamo
Wildenroth — Grafrath, Fürstenfeldbruck: 2 prim., H. A. RIED, Beiträge zur Anthropologie und
Urgeschichte Bayerns 19 (1915) 101, T. 24: 85, 94. G. KOSSACK (1959) T. 73: 9, 10.
3
K tej varianti bi morda lahko uvrstili še fibule iz Montliger Berga pri Oberrietu (B. FREI, Zeitschr.
f. Schweiz. Archäol. und Kunstgesch. 15 (1954-55) 134, Abb. 5: 33), iz Brena v Valcamonici (C.
BoNAFiNi, F. RITTATORE VONWILLER, Sibrium 3 (1956-57) T. 29) in Valbrone pri Comu (G. GIGLIInačice certoških fibul VIL vrste; vse 1/2— Varianten der Certosafibeln des VII. Typs; alle 1/2 ARDI, RAC 156—157 (1974-75) 130, Fig. 1).
326
327
Bodrež, Kanal: B — 1 prim., N H M Wien.
Kobarid: B — 2 prim., M C Trst.
Medea, Krmin: TJ. FURLANI, Aquileia nostra 44 (1973) 187, Fig. 4.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., N H M Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 3 prim., N m Ljubljana.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 6, 10.
Vinica: G — 1 prim., skice F . HOLSTEA.
~
g — si. 44 D
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 37: C l , 2.
Emhof, Oberpfalz: 1 prim., W. KERSTEN, PZ 24 (1933) 131, Abb. 8: 2.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 25: 11.
Kralovice, Plzen: 1 prim., J. FILIP, Keltove ve stredne Evrope (1956) T. 2 1 : 4.
j Lovčice, Hodonin: G — 1 prim., M. Č I ž M A R , Arheol. rozhledy 22 (1970) 197 ss, Obr. 3.
Radonice, Louny: B — 1 prim., J. WALDHAUSER, Arheol. rozhledy 27 (1975) 18 s, Obr. 1: 1.
Richterskeller, Schönleiten: G, H. P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) Abb. 8: 3, 1, 4.
Willenhofen, Parsberg: G — 1 prim., H . A. Ried, 1. c , 100, T. 24: 102.
Sorodne tej inačici, vendar z določenimi prvinami IX. vrste, so naslednje fibule, ki so kartirane
skupaj z varianto g :
Brezovica, Ljubljana: B — 1 prim., N m Ljubljana.
i Diirrnberg, Hallein: G, H . P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 84, Abb. 2 : 3.
E s t e : 1 prim., M N Este.
! Dollmansberg, Sulzbach: G — 1 prim., H. A. RIED, 1. c. 101, T. 24: 93.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPKl (1903) 301 (fibula ni objav.: N H M Hardt, Basel: F . GIESSLER, G. KRAFT, 32 BRGK (1942) T. 3: 7; 7: 8.
Wien)
Matzhausen, Dietldorf: P. REINECKE, Mainzer Aufsätze zur Chronologie der Bronze und Eisenzeit
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV24 (1973) T. 5: 4.
(1965) T. 9: 892 — 894.
Kranj: B — 1 prim., N m Ljubljana.
I Sopron: I. HUNYADY, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
h — si. 42 +
Sanzenone: 1 prim., M N Trento.
Ameglia, Luni: G — več prim., po D e Marinisu.
K tej inačici pa bi uvrstili, kljub masivnemu loku; še fibulo iz Ajdovskega gradca v Bohinju: S.
Filicaia, Garfagnana: G, L. PAFNNER, Rivista di studiLiguri 23 (1957) 83 ss.
GABROVEC, AV17 (1966) 243 ss, T. 2: 2 3 ; ter fibulo iz Čedada: F . ANELLI (1954-57) T. 14: 5.
Levigiiani,
: G —- 3 prim., po DE MARINISU
Roncola, Reggio Emilia: 1 prim., Preistoria in protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 71.
Vado di Camaiore, Lucca: G, L. PFANNER, Rivista di studi Liguri 24 (1958) 106 ss.
/ — s i . 42 A
Val di Vaiana, Lucca: G, Giornale Storico della Lunigiana n. s. 13 (1962) 10, Fig. 3.
Baska, K r k : Š. B A T O V I č , Diadora 7 (1974) 186
K tej inačici sodi verjetno tudi fibula iz S. Romana: L. MIGLIORINI, BPI41 (1915) 85 ss, Fig. b.
Bodrež, K a n a l : B — 1 prim., N H M Wien.
y
E
Bribir: Š. B A T O V I č , /. c.
Čepno pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTTN, Notranjska, T . 7 : 4.
Kompoije, Otočac: G, Am Zagreb
Dalmacija: 1 prim., F . Lo SCHIAVO (1970) T. 20: 10.
Prozor, Otočac: Š. LJUBIC, Popis arheol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 19: 69.
Drnovo, Krško: B — 1 prim., P. PETRU, VS 8 (1960-61) 68, si. 1: 2.
Vlaško polje, Lika: Am Zagreb.
Golubič, Bihač: B — 2 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 2, 3.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 1.
Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Radovi JAZU 18 (1971) T. 13.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 3 prim., J. SZOMBATHY, MPK1 (1903) Fig. 206, 209.
VIH. vrsta — si. 38
Grobnik, Rijeka: Am Zagreb.
Jezerine, Bihač: G — več prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 2: 16, 18, 30; 3: 35;
Značilnosti: fibule, ki so relativno velike, imajo iztegnjen lok trakasto trikotnega ali segmentnega preseka, ki je nad peresovino okrašen s polkrožno odebelitvijo. Dokaj droben gumb je vedno
Tab. I I : 60; I I I : 86—90, 92.
asimetrično postavljen na konec noge. 1 2
Kompoije, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Krbavica, Bunič: A M Zagreb.
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 19: 9; 66: 13.
Kringa, Poreč: B — 1 prim., A. SONJE, Jadranski zbornik 6 (1966) 295 ss, T. 6: 14.
Levico, Valsugana: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 39: 4.
K r k : 5 prim., F . Lo SCHIAVO (1970) T. 22: 8 / na najvišjem delu loka polkrozni vrezi očesc niso Meclo, Cles: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 40: 4.
narisani), 9, 13 (noga in lok ene fibule), 14 (na loku so še »očesca«); 24: 8, 9.
Monte Loffa, Verona: G. FOGOLARI, Popoli e civilta deli' Italia antica 4 (1975) T. 89: 3.
Ljubač: Š. B A T O V I č , Diadora 7 (1974) 186
Nova vas, Poreč: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGW 24 (1894) 164, Fig. 199.
Ljubljana: B — 1 prim., F. STARE, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73, T. 1: 1.
Prozor, Otočac: G, B — več prim., N H M Wien. R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) T. 20: 5.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Riva: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 36: 8.
Mazin, Gračac: G — 1 prim., J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb N S 2 (1896-97) T. 16: 7.
Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., Fi FIALA (1899) Fig. 145.
Medea, Krmin: B — \ prim., F . ANELLI, Aquileia nostra 20 (1949) 15 Fig. 50.
S. Giorgio, Valpolicella: L. SALZANI, Boli. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 2, 3.
Nin, Zadar: 1 prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) Abb. 9: 4.
Šmarjeta: B — 1 prim., N H M Wien.
Padova: Padova Preromana (1976) T. 2 5 : B 11/1.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 7.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) 36, T. 9: 3.
P u l a : B — 1 prim., A. GNIRS, Jb Z K N F 1 (1903) 61 ss, Fig. 79.
Nezn. najdišče: I. P. NADJ, Arheološka zbirka dr. Imre Freya (1964) T. 19: 3.
Ribič, Bihač: G — 2 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 9: 1; 8: 12.
Slavina, Postojna: B — 1 prim., M. URLEB, AVS (1957) T. 3: 3.
!TX. vrsta
Socerb, Koper: G — 3 prim., K. MOSER, J * Z K N F 1 (1903) 115 ss, Fig. 143, 175; ToC (1934) P I . !
30:160.
Značilnosti: fibule imajo n a loku, ki je zaobljeno rombičnega preseka, kroglasto odebelitev,
Stara Sušica, Pivka: B — 2 prim., M. URLEB, P S 7 (1960) 290.
ki je na vsaki strani obdana s svitkom. Glede na velikost in shemo pa ločimo tri inačice fibul.
Šmarjeta: B — 1 prim., V. STARE (1973) T . 2 3 : 8.
Prvo — a — predstavljajo razmeroma velike fibule značilne iztegnjene oblike. 1 3 Drugi dve varianti
združujeta majhne fibule. Glede na shemo loka ločimo fibule z nazaj pomaknjenim najvišjim delom
Tatäbanya, Györ: 1 prim., I. HUNYADY, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 3.
poka — inačica b, in fibule z najvišjim delom loka pomaknjenim nad peresovino in tekočim prehodom
Valična vas, Žužemberk: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 8.
Vinica: G — več prim., ToC (1934) 9 0 s , Pl. 14: 64. S. GABROVEC, AV 11 (1966) 169 ss, T. 14:4. noge V lok — inačica c.
e — si. 42 A
328
329
Bodrež, Kanal: B — 1 prim., N H M Wien.
Kobarid: B — 2 prim., M C Trst.
Medea, Krmin: TJ. FURLANI, Aquileia nostra 44 (1973) 187, Fig. 4.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., N H M Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 3 prim., N m Ljubljana.
Šmihel, Postojna: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 6, 10.
Vinica: G — 1 prim., skice F . HOLSTEA.
~
g — si. 44 D
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 37: C l , 2.
Emhof, Oberpfalz: 1 prim., W. KERSTEN, PZ 24 (1933) 131, Abb. 8: 2.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 25: 11.
Kralovice, Plzen: 1 prim., J. FILIP, Keltove ve stredne Evrope (1956) T. 2 1 : 4.
j Lovčice, Hodonin: G — 1 prim., M. Č I ž M A R , Arheol. rozhledy 22 (1970) 197 ss, Obr. 3.
Radonice, Louny: B — 1 prim., J. WALDHAUSER, Arheol. rozhledy 27 (1975) 18 s, Obr. 1: 1.
Richterskeller, Schönleiten: G, H. P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) Abb. 8: 3, 1, 4.
Willenhofen, Parsberg: G — 1 prim., H . A. Ried, 1. c , 100, T. 24: 102.
Sorodne tej inačici, vendar z določenimi prvinami IX. vrste, so naslednje fibule, ki so kartirane
skupaj z varianto g :
Brezovica, Ljubljana: B — 1 prim., N m Ljubljana.
i Diirrnberg, Hallein: G, H . P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 84, Abb. 2 : 3.
E s t e : 1 prim., M N Este.
! Dollmansberg, Sulzbach: G — 1 prim., H. A. RIED, 1. c. 101, T. 24: 93.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPKl (1903) 301 (fibula ni objav.: N H M Hardt, Basel: F . GIESSLER, G. KRAFT, 32 BRGK (1942) T. 3: 7; 7: 8.
Wien)
Matzhausen, Dietldorf: P. REINECKE, Mainzer Aufsätze zur Chronologie der Bronze und Eisenzeit
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV24 (1973) T. 5: 4.
(1965) T. 9: 892 — 894.
Kranj: B — 1 prim., N m Ljubljana.
I Sopron: I. HUNYADY, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
h — si. 42 +
Sanzenone: 1 prim., M N Trento.
Ameglia, Luni: G — več prim., po D e Marinisu.
K tej inačici pa bi uvrstili, kljub masivnemu loku; še fibulo iz Ajdovskega gradca v Bohinju: S.
Filicaia, Garfagnana: G, L. PAFNNER, Rivista di studiLiguri 23 (1957) 83 ss.
GABROVEC, AV17 (1966) 243 ss, T. 2: 2 3 ; ter fibulo iz Čedada: F . ANELLI (1954-57) T. 14: 5.
Levigiiani,
: G —- 3 prim., po DE MARINISU
Roncola, Reggio Emilia: 1 prim., Preistoria in protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 71.
Vado di Camaiore, Lucca: G, L. PFANNER, Rivista di studi Liguri 24 (1958) 106 ss.
/ — s i . 42 A
Val di Vaiana, Lucca: G, Giornale Storico della Lunigiana n. s. 13 (1962) 10, Fig. 3.
Baska, K r k : Š. B A T O V I č , Diadora 7 (1974) 186
K tej inačici sodi verjetno tudi fibula iz S. Romana: L. MIGLIORINI, BPI41 (1915) 85 ss, Fig. b.
Bodrež, K a n a l : B — 1 prim., N H M Wien.
y
E
Bribir: Š. B A T O V I č , /. c.
Čepno pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTTN, Notranjska, T . 7 : 4.
Kompoije, Otočac: G, Am Zagreb
Dalmacija: 1 prim., F . Lo SCHIAVO (1970) T. 20: 10.
Prozor, Otočac: Š. LJUBIC, Popis arheol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 19: 69.
Drnovo, Krško: B — 1 prim., P. PETRU, VS 8 (1960-61) 68, si. 1: 2.
Vlaško polje, Lika: Am Zagreb.
Golubič, Bihač: B — 2 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 2, 3.
Vrebac, Gospič: G — 1 prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 1 1 : 1.
Gradina v Jagodnji gornji, Biograd: G — 1 prim., Š. B A T O V I č , Radovi JAZU 18 (1971) T. 13.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 3 prim., J. SZOMBATHY, MPK1 (1903) Fig. 206, 209.
VIH. vrsta — si. 38
Grobnik, Rijeka: Am Zagreb.
Jezerine, Bihač: G — več prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 2: 16, 18, 30; 3: 35;
Značilnosti: fibule, ki so relativno velike, imajo iztegnjen lok trakasto trikotnega ali segmentnega preseka, ki je nad peresovino okrašen s polkrožno odebelitvijo. Dokaj droben gumb je vedno
Tab. I I : 60; I I I : 86—90, 92.
asimetrično postavljen na konec noge. 1 2
Kompoije, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Krbavica, Bunič: A M Zagreb.
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 19: 9; 66: 13.
Kringa, Poreč: B — 1 prim., A. SONJE, Jadranski zbornik 6 (1966) 295 ss, T. 6: 14.
Levico, Valsugana: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 39: 4.
K r k : 5 prim., F . Lo SCHIAVO (1970) T. 22: 8 / na najvišjem delu loka polkrozni vrezi očesc niso Meclo, Cles: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 40: 4.
narisani), 9, 13 (noga in lok ene fibule), 14 (na loku so še »očesca«); 24: 8, 9.
Monte Loffa, Verona: G. FOGOLARI, Popoli e civilta deli' Italia antica 4 (1975) T. 89: 3.
Ljubač: Š. B A T O V I č , Diadora 7 (1974) 186
Nova vas, Poreč: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGW 24 (1894) 164, Fig. 199.
Ljubljana: B — 1 prim., F. STARE, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73, T. 1: 1.
Prozor, Otočac: G, B — več prim., N H M Wien. R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) T. 20: 5.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Riva: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 36: 8.
Mazin, Gračac: G — 1 prim., J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb N S 2 (1896-97) T. 16: 7.
Sanski most, Prijedor: G — 2 prim., Fi FIALA (1899) Fig. 145.
Medea, Krmin: B — \ prim., F . ANELLI, Aquileia nostra 20 (1949) 15 Fig. 50.
S. Giorgio, Valpolicella: L. SALZANI, Boli. Mus. Civ. St. Nat. Verona 1 (1974) 481 ss, T. 7: 2, 3.
Nin, Zadar: 1 prim., Š. B A T O V I č , Arch. Iug. 6 (1965) Abb. 9: 4.
Šmarjeta: B — 1 prim., N H M Wien.
Padova: Padova Preromana (1976) T. 2 5 : B 11/1.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 7.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) 36, T. 9: 3.
P u l a : B — 1 prim., A. GNIRS, Jb Z K N F 1 (1903) 61 ss, Fig. 79.
Nezn. najdišče: I. P. NADJ, Arheološka zbirka dr. Imre Freya (1964) T. 19: 3.
Ribič, Bihač: G — 2 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 9: 1; 8: 12.
Slavina, Postojna: B — 1 prim., M. URLEB, AVS (1957) T. 3: 3.
!TX. vrsta
Socerb, Koper: G — 3 prim., K. MOSER, J * Z K N F 1 (1903) 115 ss, Fig. 143, 175; ToC (1934) P I . !
30:160.
Značilnosti: fibule imajo n a loku, ki je zaobljeno rombičnega preseka, kroglasto odebelitev,
Stara Sušica, Pivka: B — 2 prim., M. URLEB, P S 7 (1960) 290.
ki je na vsaki strani obdana s svitkom. Glede na velikost in shemo pa ločimo tri inačice fibul.
Šmarjeta: B — 1 prim., V. STARE (1973) T . 2 3 : 8.
Prvo — a — predstavljajo razmeroma velike fibule značilne iztegnjene oblike. 1 3 Drugi dve varianti
združujeta majhne fibule. Glede na shemo loka ločimo fibule z nazaj pomaknjenim najvišjim delom
Tatäbanya, Györ: 1 prim., I. HUNYADY, Die Kelten in Karpatenbecken (1942) T. 18: 3.
poka — inačica b, in fibule z najvišjim delom loka pomaknjenim nad peresovino in tekočim prehodom
Valična vas, Žužemberk: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 8.
Vinica: G — več prim., ToC (1934) 9 0 s , Pl. 14: 64. S. GABROVEC, AV 11 (1966) 169 ss, T. 14:4. noge V lok — inačica c.
e — si. 42 A
328
329
a — si. 22
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., O. H . FREY (1971) Abb. 7: 2.
Campo Paraiso, Breonio: G, S. De ŠTEFANI, Atti del R. Istituto Venete- 7/5 (1881) T. 12: 5.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F . ANELLI (1954-57) T. 14: 7.
Dalpe: G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T . 32: E 2.
Este: G — več prim., O. H . FREY (1969) T . 33: 8; ostalo M N A Este. SI. 2 1 : 4, 7. M. A. CHTECCJ
BIANCHI (1976) T. 2 1 : 13—14.
Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F . ANELLI (1954-57) T. 10: 4.
Gudo: G — 2 prim., M . PRIMAS (1970) T. 39: D 1.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 35.
Kobarid: B — več prim., G m Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A F 2 4 (1973) T. 10: 7.
Lokavec, Ajdovščina: B — 1 prim., G m Nova Gorica.
Lothen — Sonnenburg, Brunico: 1 prim., R. Lunz, Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseu
X. vrsta,
Značilnosti: fibule imajo razmeroma masiven lok zaobljeno rombičnega preseka, kroglast
gumb nad peresovino, nogo običajno okrašeno z V ornamentom ter gobasto oblikovan gumb, ki
je navadno asimetrično postavljen na konec noge. Glede n a oblikovanje posameznih delov fibul
ter tudi glede na velikost ločimo posamezne inačice v okviru celotne vrste.
Inačico a tvorijo fibule, ki so relativno majhne in imajo nad peresovino droben, ozek gumb,
ki je ali gladek ali pa drobno narezljan (si. 4 a).
Med manjše fibule se uvrščajo še fibule inačic b in c, ki sta med seboj ozko povezani. Fibule
inačice 6 so nekoliko bolj iztegnjene oblike in tako daljše, večkrat gracilnejše, z najvišjim delom
loka pomaknjenim nad peresovino, medtem k o je pri inačici c najvišji del loka nekje na sredi med
nogo in peresovino, pa tudi za kakšen cm so običajno krajše. Tako ene kot druge označuje narebren oz. drobno narezljan gumb na loku.
V inačici d so združene fibule, ki so po obliki in velikosti podobne fibulam 6 in c inačic, le da
imajo na loku gladek gumb, ki je večkrat bikonične oblike.
Inačica e nam predstavlja velike »klasične« certoške fibule z narebrenim oz. narezljanim gum
(1973) Fig. 51.
bom na loku, katerega najvišji del je pomaknjen proti peresovini. Sorodne po velikosti in obliki
Madžarska: L. MARTON, Arch. Ert. 33 (1913) 322ss, Fig. 120, 124.
s fibulami inačice e so fibule variante f, katerih gumb na loku pa je gladek in bolj kroglast (si. 4e).
Magdalenska gora: B — več prim., N m Ljubljana.
Nekoliko manjše, vendar masivnejše so fibule, katerih najvišji del loka je izrazito pomaknjen
Montebello, Vicenza: R. LIOY, Mem. R. Istituto Veneto sc. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 122.
proti nogi. Glede na oblikovanost in ornamentacijo gumba na loku pa jih zopet ločimo v dve ina
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
čici: g in. h.
Meluno: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 64: 1.
Izredno velike fibule, katerih dolžina presega 20 cm, so združene v inačici i. Označuje jih tudi
Salicitela S. Giuliano, Modena: G — 2 prim., E. CRESPELLANI, Oggetti gallo-celtici del Modenese
razmeroma ozek ploščat gumb (si. 4 i).
(1887) T. 5: 20.
'
Skupino fibul te vrste, ki nima gumba n a loku, smo označili kot inačico j .
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 62: 12; 64: 42.
Železne fibule, ki se po velikosti uvrščajo med večje te vrste, so združene v inačici k.
Trentino: C. GONCI — L. TAMASINI, Guida deli Museo civico di Rovereto (1958) 27, Fig. 15.
Inačico I tvorijo velike fibule, ki so zelo blizu varianti e, le da imajo gumb na loku vedno poševno
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 20: 6.
narezljan, hrbet noge pa je širše ovalno oblikovan in bogateje okrašen (si. 41).
Verdello, Bergamo: 1 prim., M C Bergamo.
Za inačici m in n je značilen tekoč prehod noge v lok fibule, tako d a j e ležišče za iglo pri nogi
Veleia: G, R. SCARANI, Atti del III. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 1.
asimetrične oblike. Gumb na nogi je pri obeh variantah okrašen z vrezi v obliki trikotnika. Lok
fibul inačice m je okrašen z vzdolžnim narezljanim rebrom. Pri inačici n pa označuje prehod med
Zanica, Bergamo: 1 prim., M C Bergamo.
Sorodna fibulam te vrste je še fibula iz Gurine: A. B. MEYER, Gurina in oberen Gailthal (1885) nogo in lokom V motiv. Po shemi sorodne tema inačicama so še fibule, ki imajo peresovino z večjim
T. 5: 14. N a to p a spominja še fibula iz Fritzensa: L. FRANZ, Schiern Schriften 71 (1950) T. 11:1* zavojem in so lahko tudi bogato okrašene ter so združene v inačici o.
b — si. 40 A.
Belmonte Pičeno: M C Bologna.
Beram, Pazin: 1 prim., A. AMOROSO, Atti Mem. Istr. 1 (1884) T. 7: 2.
E s t e : G — več prim., M N A Este. SI. 39: 1, 2, 5—8. M. A. CHIECO BIANCHI (1976) T . 22: 10—14
Idrija pri Bači, Tolmin: G — več prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 30, 10. SI. 39: 9.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, M C Trst.
Serso, Pergine: 3 prim., R. PERINI, Rend. della Societä di Cultura preistorica Tridentina 3 (1965
32 ss, Fig. 16.
Socerb, Koper: 1 prim., ToC (1934) 130, Pl. 30: 160.
Sorodna tem fibulam je še fibula iz Baje na Madžarskem: M. NOVOTNä, H. SEDLAčKOVA, Sbornfl
Pil. Fak. Univ. Komenskeho, Musaica 12 (1971) 25 ss, T . 4 : 5. Morda pa bi lahko k tej skupini prj
šteli še fibulo iz Montefortina: O. MONTELIUS (1904) Pl. 155: 1.
a — si. 35 0
Arbedo (Cerinasca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 6: 1. Ead. (1970) T. 20: C 3—9.
Belmonte Pičeno: M C Bologna.
Bologna: G — več prim., A. ZANNONI (1876-84) T. 15: 26; 4 3 : 2; 57: 4, ostalo M C Bologna. SI. 6e.
Brembatte, Bergamo: B — 1 prim., M C Bergamo.
Brunate, C o m o : B, G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 13: 13.
Ca M o r i a : G — 1 prim., M C Como.
Cacciola di Scandiano: L. PATROCTNI, Quaderni d'Archeol. Reggiana 2 (1973) 149, B 38.
Colefiorito, Mantova: 1 prim., V. Fusco, A. TAMASSIA, Sibrium 8, (1964-66) 53 ss, Fig. 3.
Este: G — več prim., M N A Este. M. A. CHIECHO BIANCHI (1976) T. 22: 1, (2).
Golasecca: M A C Milano.
Guadarmonte, Gremiasco: 1 prim., F . G. Lo PORTO, Not Se 11 (1957) 221 ss, Fig. 1 1 : 5.
Guado, Milano: 2 prim., P. CASTELFRANCO, « P / 9 (1883) T. 8: 4.
Milano: B — 1 prim., M A C Milano.
c — si. 40 A
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: A 4.
Bismantova: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 59: 5.
Rebbio, C o m o : 1 prim., M A C Milano.
Claro (Alla M o n d a ) : 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Ki Sanpolo d'Enza, Reggio: G — 1 prim., O. MONTELIUS (1895) Pl. 99: 3.
Tessin (1914) T. 1 0 : 4 .
Spina: G, M. PRIMAS (1967) Abb. 5 : B 3.
Corregio: M C Reggio Emilia
Sorodne so še fibule iz Roccatagliate, Genova: M A Genova. Sestri Ponente, Genova: G. Isetti,
Dalpe: G — 2 prim., M. PRIMAS (1970) T . 33: C.
Studi Genuensi 2 (1958-59) 69, Fig. 11, in Torliere di Cazzago: C. Marinoni, Mem. della societa
E s t e : G — več prim., M N A Este.
laliana di scienz. nat. 4/3 (1868) T. 6: 18.
Giubasco: G — 1 prim., R. ULRICH, O. C, T. 4 1 : 10.
Verjetno pa sodijo v to vrsto fragmentarno ohranjene fibule iz: Asola, M C Asolo, Coma, M C
Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H . M ü L L E R KARPE, Carinthia 1171 (1951) Abb. 1: 5.
jComo, Cuggiona, M A C Milano, Bismantove, M C Reggio, Genove, M C Genova, Golasecce, M C A
Mošt na Soči (Sv. Lucija): B — več prim., N H M Wien.
" 'ilano in Miradola, M A C Milano. (Te fibule niso kartirane n a si. 35.)
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
San Polo d'Enza: več prim., M C Reggio Emilia.
6 — s i . 35 A
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 11.
Vdria: B — 1 prim., M C Adria.
V a č e : B — 1 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 35: 1.
liste: G — več prim., M N A Este.
Valična vas, Grosuplje: B — 3 prim., B. TERžAN (1973) T . 2: 6—10.
330
331
a — si. 22
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., O. H . FREY (1971) Abb. 7: 2.
Campo Paraiso, Breonio: G, S. De ŠTEFANI, Atti del R. Istituto Venete- 7/5 (1881) T. 12: 5.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 1 prim., F . ANELLI (1954-57) T. 14: 7.
Dalpe: G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T . 32: E 2.
Este: G — več prim., O. H . FREY (1969) T . 33: 8; ostalo M N A Este. SI. 2 1 : 4, 7. M. A. CHTECCJ
BIANCHI (1976) T. 2 1 : 13—14.
Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F . ANELLI (1954-57) T. 10: 4.
Gudo: G — 2 prim., M . PRIMAS (1970) T. 39: D 1.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 1 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 35.
Kobarid: B — več prim., G m Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, A F 2 4 (1973) T. 10: 7.
Lokavec, Ajdovščina: B — 1 prim., G m Nova Gorica.
Lothen — Sonnenburg, Brunico: 1 prim., R. Lunz, Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseu
X. vrsta,
Značilnosti: fibule imajo razmeroma masiven lok zaobljeno rombičnega preseka, kroglast
gumb nad peresovino, nogo običajno okrašeno z V ornamentom ter gobasto oblikovan gumb, ki
je navadno asimetrično postavljen na konec noge. Glede n a oblikovanje posameznih delov fibul
ter tudi glede na velikost ločimo posamezne inačice v okviru celotne vrste.
Inačico a tvorijo fibule, ki so relativno majhne in imajo nad peresovino droben, ozek gumb,
ki je ali gladek ali pa drobno narezljan (si. 4 a).
Med manjše fibule se uvrščajo še fibule inačic b in c, ki sta med seboj ozko povezani. Fibule
inačice 6 so nekoliko bolj iztegnjene oblike in tako daljše, večkrat gracilnejše, z najvišjim delom
loka pomaknjenim nad peresovino, medtem k o je pri inačici c najvišji del loka nekje na sredi med
nogo in peresovino, pa tudi za kakšen cm so običajno krajše. Tako ene kot druge označuje narebren oz. drobno narezljan gumb na loku.
V inačici d so združene fibule, ki so po obliki in velikosti podobne fibulam 6 in c inačic, le da
imajo na loku gladek gumb, ki je večkrat bikonične oblike.
Inačica e nam predstavlja velike »klasične« certoške fibule z narebrenim oz. narezljanim gum
(1973) Fig. 51.
bom na loku, katerega najvišji del je pomaknjen proti peresovini. Sorodne po velikosti in obliki
Madžarska: L. MARTON, Arch. Ert. 33 (1913) 322ss, Fig. 120, 124.
s fibulami inačice e so fibule variante f, katerih gumb na loku pa je gladek in bolj kroglast (si. 4e).
Magdalenska gora: B — več prim., N m Ljubljana.
Nekoliko manjše, vendar masivnejše so fibule, katerih najvišji del loka je izrazito pomaknjen
Montebello, Vicenza: R. LIOY, Mem. R. Istituto Veneto sc. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 122.
proti nogi. Glede na oblikovanost in ornamentacijo gumba na loku pa jih zopet ločimo v dve ina
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
čici: g in. h.
Meluno: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 64: 1.
Izredno velike fibule, katerih dolžina presega 20 cm, so združene v inačici i. Označuje jih tudi
Salicitela S. Giuliano, Modena: G — 2 prim., E. CRESPELLANI, Oggetti gallo-celtici del Modenese
razmeroma ozek ploščat gumb (si. 4 i).
(1887) T. 5: 20.
'
Skupino fibul te vrste, ki nima gumba n a loku, smo označili kot inačico j .
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 62: 12; 64: 42.
Železne fibule, ki se po velikosti uvrščajo med večje te vrste, so združene v inačici k.
Trentino: C. GONCI — L. TAMASINI, Guida deli Museo civico di Rovereto (1958) 27, Fig. 15.
Inačico I tvorijo velike fibule, ki so zelo blizu varianti e, le da imajo gumb na loku vedno poševno
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 20: 6.
narezljan, hrbet noge pa je širše ovalno oblikovan in bogateje okrašen (si. 41).
Verdello, Bergamo: 1 prim., M C Bergamo.
Za inačici m in n je značilen tekoč prehod noge v lok fibule, tako d a j e ležišče za iglo pri nogi
Veleia: G, R. SCARANI, Atti del III. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 1.
asimetrične oblike. Gumb na nogi je pri obeh variantah okrašen z vrezi v obliki trikotnika. Lok
fibul inačice m je okrašen z vzdolžnim narezljanim rebrom. Pri inačici n pa označuje prehod med
Zanica, Bergamo: 1 prim., M C Bergamo.
Sorodna fibulam te vrste je še fibula iz Gurine: A. B. MEYER, Gurina in oberen Gailthal (1885) nogo in lokom V motiv. Po shemi sorodne tema inačicama so še fibule, ki imajo peresovino z večjim
T. 5: 14. N a to p a spominja še fibula iz Fritzensa: L. FRANZ, Schiern Schriften 71 (1950) T. 11:1* zavojem in so lahko tudi bogato okrašene ter so združene v inačici o.
b — si. 40 A.
Belmonte Pičeno: M C Bologna.
Beram, Pazin: 1 prim., A. AMOROSO, Atti Mem. Istr. 1 (1884) T. 7: 2.
E s t e : G — več prim., M N A Este. SI. 39: 1, 2, 5—8. M. A. CHIECO BIANCHI (1976) T . 22: 10—14
Idrija pri Bači, Tolmin: G — več prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 30, 10. SI. 39: 9.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., N H M Wien, M C Trst.
Serso, Pergine: 3 prim., R. PERINI, Rend. della Societä di Cultura preistorica Tridentina 3 (1965
32 ss, Fig. 16.
Socerb, Koper: 1 prim., ToC (1934) 130, Pl. 30: 160.
Sorodna tem fibulam je še fibula iz Baje na Madžarskem: M. NOVOTNä, H. SEDLAčKOVA, Sbornfl
Pil. Fak. Univ. Komenskeho, Musaica 12 (1971) 25 ss, T . 4 : 5. Morda pa bi lahko k tej skupini prj
šteli še fibulo iz Montefortina: O. MONTELIUS (1904) Pl. 155: 1.
a — si. 35 0
Arbedo (Cerinasca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 6: 1. Ead. (1970) T. 20: C 3—9.
Belmonte Pičeno: M C Bologna.
Bologna: G — več prim., A. ZANNONI (1876-84) T. 15: 26; 4 3 : 2; 57: 4, ostalo M C Bologna. SI. 6e.
Brembatte, Bergamo: B — 1 prim., M C Bergamo.
Brunate, C o m o : B, G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 13: 13.
Ca M o r i a : G — 1 prim., M C Como.
Cacciola di Scandiano: L. PATROCTNI, Quaderni d'Archeol. Reggiana 2 (1973) 149, B 38.
Colefiorito, Mantova: 1 prim., V. Fusco, A. TAMASSIA, Sibrium 8, (1964-66) 53 ss, Fig. 3.
Este: G — več prim., M N A Este. M. A. CHIECHO BIANCHI (1976) T. 22: 1, (2).
Golasecca: M A C Milano.
Guadarmonte, Gremiasco: 1 prim., F . G. Lo PORTO, Not Se 11 (1957) 221 ss, Fig. 1 1 : 5.
Guado, Milano: 2 prim., P. CASTELFRANCO, « P / 9 (1883) T. 8: 4.
Milano: B — 1 prim., M A C Milano.
c — si. 40 A
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: A 4.
Bismantova: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 59: 5.
Rebbio, C o m o : 1 prim., M A C Milano.
Claro (Alla M o n d a ) : 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Ki Sanpolo d'Enza, Reggio: G — 1 prim., O. MONTELIUS (1895) Pl. 99: 3.
Tessin (1914) T. 1 0 : 4 .
Spina: G, M. PRIMAS (1967) Abb. 5 : B 3.
Corregio: M C Reggio Emilia
Sorodne so še fibule iz Roccatagliate, Genova: M A Genova. Sestri Ponente, Genova: G. Isetti,
Dalpe: G — 2 prim., M. PRIMAS (1970) T . 33: C.
Studi Genuensi 2 (1958-59) 69, Fig. 11, in Torliere di Cazzago: C. Marinoni, Mem. della societa
E s t e : G — več prim., M N A Este.
laliana di scienz. nat. 4/3 (1868) T. 6: 18.
Giubasco: G — 1 prim., R. ULRICH, O. C, T. 4 1 : 10.
Verjetno pa sodijo v to vrsto fragmentarno ohranjene fibule iz: Asola, M C Asolo, Coma, M C
Kanzianberg, Beljak: B — 1 prim., H . M ü L L E R KARPE, Carinthia 1171 (1951) Abb. 1: 5.
jComo, Cuggiona, M A C Milano, Bismantove, M C Reggio, Genove, M C Genova, Golasecce, M C A
Mošt na Soči (Sv. Lucija): B — več prim., N H M Wien.
" 'ilano in Miradola, M A C Milano. (Te fibule niso kartirane n a si. 35.)
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
San Polo d'Enza: več prim., M C Reggio Emilia.
6 — s i . 35 A
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 11.
Vdria: B — 1 prim., M C Adria.
V a č e : B — 1 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 35: 1.
liste: G — več prim., M N A Este.
Valična vas, Grosuplje: B — 3 prim., B. TERžAN (1973) T . 2: 6—10.
330
331
Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 10: 3.
Fraore, Parma: G — 1 prim., O. MONTELIUS (1895) PI. 98: 5.
Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., NHM Wien.
Mihovo, Šentjernej: G — 2 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 2; ostalo NHM Wien;
SI. 34: 3.
Nin, Zadar: G —• 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 16: 1.
Nova vas, Poreč: B —• več prim., NHM Wien.
Picng, Poreč: B — 3 prim., Am I Pula.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 15.
^n
c — si. 35 A
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 6: 1; NHM Wien.
Dobrnič, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 15: 6, 7; 25: 2.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 44: 29.
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 33: 3.
Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien.
Mokronog, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Pra d'Este: G — 1 prim., MNA Este.
Sisak: B — 1 prim., Am Zagreb.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 2.
Sorodne fibulam inačic b oz. c so fibule iz Bologne (Arnoaldi, Certosa), ki pa jih ne moremo po
drobneje uvrstiti v eno od obeh skupin: A. ZANNONI (1876-84) T. 4: 6; 14: 14; itd. v MC Bologna;
V to varianto pa verjetno sodi tudi nekoliko fragmentirana fibula iz Pule, Am I Pula.
d
•\
Bologna (Certosa): G — 1 prim., MC Bologna.
Brunate, Como: G — 1 prim., G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) T. 10: 56.
Collefiorito, Rivalta: 1 prim., V. Fusco, A. M. TAMASSIA, Sibrium 8 (1964-66) 53 ss, Fig. 2.
Madruzzo, Trento: 1 prim., MN Trento.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G —več prim., B. TERžAN, N.TRAMPUž (1973) T. 20: 8; ostalo NHM
Wien.
Picug, Poreč: B — 1 prim., Zavičajni muzej Poreštine, Poreč.
Terlago des Castione: 1 prim., MN Trento.
Sorodna je še fibula iz Idrije pri Bači iz groba 29, NHM Wien.
e — si. 31 A
Ajdovščina — Lokavec: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 5: A. A. ZANNONI (1876-84|
T. 48:11,12.
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2: 1.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 4 prim., F. ANELLJ (1954-57) T. 14: 8—10; 15: 1, 2.
Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 2: 5; 25: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3, 11.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 7: 11; T. 31: 12. Ostalo MNA Este. SI. 32: 1, 2.
Gazzo, Dosso del Pol, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 30: 2.
Grobnik, Rijeka: 1 prim., Am Zagreb.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 2 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 29.
Kobarid: B — več prim., Nm Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV2A (1973) T. 1: 2.
Lepence, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 9: 11.
Magdalenska gora: G — več prim., 7bC(1934) Pl. 10:40; 7:23. H. HENCKEN (1974) Fig. 1 b, 3 b, 5 fl
Medak: Am Zagreb.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Nin, Zadar: 1 prim., Arheološki muzej Zadar.
Podzemelj, Metlika: B —• 1 prim., Nm Ljubljana
Redipuglia: 1 prim., C. MAROHESETTI, I castellieripreistorici (1903) T. 18: 1.
S. Canzian dTsonzo: 1 prim., P. GUTDA, Aquileia nostra 35 (1964) 78 Fig. 2.
Sisak: 1 prim., Am Zagreb.
332
4 Inačice certoških fibul X. vrste; vse 2/5 — Varianten der Certosafibeln des X. Typs; alle 2/5
Spina: G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 5: B 4.
Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 55; 58; 63; 64.
Storje, Sežana: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 1: 8.
Trošmarija, Ogulin: Am Zagreb.
Vače: B — 2 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 34: 4, 6.
Valična vas, Grosuplje: B — prim., B. TERžAN (1973) T. 1: 2—5.
Velem St. Vid: B — 1 prim., Savana Museum Szombathely.
Vinica: G — več prim., Peabody Museum Cambridge.
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 3 prim., V. STARE, AV 15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 3, 6, 9.
333
Fagagna (Colle di S. Pietro): B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 10: 3.
Fraore, Parma: G — 1 prim., O. MONTELIUS (1895) PI. 98: 5.
Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., NHM Wien.
Mihovo, Šentjernej: G — 2 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 2; ostalo NHM Wien;
SI. 34: 3.
Nin, Zadar: G —• 1 prim., Nin. Problemi arheoloških istraživanja (1968) T. 16: 1.
Nova vas, Poreč: B —• več prim., NHM Wien.
Picng, Poreč: B — 3 prim., Am I Pula.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 15.
^n
c — si. 35 A
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 6: 1; NHM Wien.
Dobrnič, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 15: 6, 7; 25: 2.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 44: 29.
Este: G — več prim., MNA Este. SI. 33: 3.
Magdalenska gora: G — 2 prim., NHM Wien.
Mokronog, Trebnje: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Pra d'Este: G — 1 prim., MNA Este.
Sisak: B — 1 prim., Am Zagreb.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 2.
Sorodne fibulam inačic b oz. c so fibule iz Bologne (Arnoaldi, Certosa), ki pa jih ne moremo po
drobneje uvrstiti v eno od obeh skupin: A. ZANNONI (1876-84) T. 4: 6; 14: 14; itd. v MC Bologna;
V to varianto pa verjetno sodi tudi nekoliko fragmentirana fibula iz Pule, Am I Pula.
d
•\
Bologna (Certosa): G — 1 prim., MC Bologna.
Brunate, Como: G — 1 prim., G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) T. 10: 56.
Collefiorito, Rivalta: 1 prim., V. Fusco, A. M. TAMASSIA, Sibrium 8 (1964-66) 53 ss, Fig. 2.
Madruzzo, Trento: 1 prim., MN Trento.
Magdalenska gora: G — 1 prim., NHM Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G —več prim., B. TERžAN, N.TRAMPUž (1973) T. 20: 8; ostalo NHM
Wien.
Picug, Poreč: B — 1 prim., Zavičajni muzej Poreštine, Poreč.
Terlago des Castione: 1 prim., MN Trento.
Sorodna je še fibula iz Idrije pri Bači iz groba 29, NHM Wien.
e — si. 31 A
Ajdovščina — Lokavec: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Bologna (Arnoaldi, Certosa): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 5: A. A. ZANNONI (1876-84|
T. 48:11,12.
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2: 1.
Čedad (S. Quirino in Darnazacco): B — 4 prim., F. ANELLJ (1954-57) T. 14: 8—10; 15: 1, 2.
Dolenjske Toplice: G — 7 prim., T. 2: 5; 25: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3, 11.
Este: G — več prim., O. H. FREY (1969) Abb. 7: 11; T. 31: 12. Ostalo MNA Este. SI. 32: 1, 2.
Gazzo, Dosso del Pol, Verona: B — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 30: 2.
Grobnik, Rijeka: 1 prim., Am Zagreb.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 2 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 29.
Kobarid: B — več prim., Nm Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb.
Koritnica, Tolmin: G — 1 prim., P. Kos, AV2A (1973) T. 1: 2.
Lepence, Bohinj: B — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 9: 11.
Magdalenska gora: G — več prim., 7bC(1934) Pl. 10:40; 7:23. H. HENCKEN (1974) Fig. 1 b, 3 b, 5 fl
Medak: Am Zagreb.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Nin, Zadar: 1 prim., Arheološki muzej Zadar.
Podzemelj, Metlika: B —• 1 prim., Nm Ljubljana
Redipuglia: 1 prim., C. MAROHESETTI, I castellieripreistorici (1903) T. 18: 1.
S. Canzian dTsonzo: 1 prim., P. GUTDA, Aquileia nostra 35 (1964) 78 Fig. 2.
Sisak: 1 prim., Am Zagreb.
332
4 Inačice certoških fibul X. vrste; vse 2/5 — Varianten der Certosafibeln des X. Typs; alle 2/5
Spina: G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 5: B 4.
Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 55; 58; 63; 64.
Storje, Sežana: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 1: 8.
Trošmarija, Ogulin: Am Zagreb.
Vače: B — 2 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 34: 4, 6.
Valična vas, Grosuplje: B — prim., B. TERžAN (1973) T. 1: 2—5.
Velem St. Vid: B — 1 prim., Savana Museum Szombathely.
Vinica: G — več prim., Peabody Museum Cambridge.
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 3 prim., V. STARE, AV 15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 3, 6, 9.
333
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 77: 3.
Kobarid: 2 prim., G m Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb.
Libna, Krško: M. GUšTIN, Libna (1976) T. 68: 28.
Ljubljana: F . STARE, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (1954) T. 63: 10.
Magdalenska gora: 3 prim., N m Ljubljana.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 3.
Rudno, Železniki: B — 1 prim., A. M ü L L N E R , Argo 5 (1897) 72, T. 2: 4.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 3 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 1; 22: 20; ostalo N H M Wien.
V a č e : B — 2 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 34: 5; ostalo N H M Wien.
Valična vas, Grosuplje: B — 4 prim., B. TERžAN (1973) T. 2: 3, 5.
g — si. 52 A
Jezerine, Bihač: G — 2 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 2: 20; Tab. 3: 85.
Kastav, Rijeka: Muzej Rijeka.
Kobarid: G — 1 prim., M C Trst.
Magdalenska gora: G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., M C Trst.
Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Škocjan, Sežana: G — 2 prim., C. MARCHESETTI, JfA 3 (1909) T. 22: 5. J. SZOMBATHY, MPK2 (1921)|
177, Fig. 189.
Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 57: 15; 62: 22; 25—28.
Socerb, Koper: G — več prim., M. M U C H , MZK 3F 1 (1902) 143. K. MOSER, Jb ZK N F 1 (1905)|
122 Fig. 140. ToC (1934) Pl. 30: 160.
Štanjel, Sežana: 1 prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2 : 5.
Valična vas, Grosuplje: B — 6 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 3—6.
Vinica: G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge.
h — si. 52 A
Brušane, Gospič: 1 prim., Š. LJUBIC, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 8 : 1 8 . J
Golubič, Bihač: B — 1 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 4.
Grobnik, Rijeka: 1 prim., Š. LJUBIC, O. C. 152.
Ljubljana: B — 1 prim., F . STARE, Zgodovinski časopis 6-7 (1952-53) 73, T. 1: 2.
Mihovo, Šentjernej: G — 2 prim., N H M Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., N m Ljubljana
Predjama, Postojna: B — 1 prim., J. KOROšEC, Arheološke ostaline v Predjami, Razprave S A Z U 4,
1(1956) T. 47: 3.
Šmihel, Postojna: G — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 54: 3; 6 3 : 14.
Trošmarija: Muzej Gospič.
Vinica: več prim., ToC (1934) Pl. 16: 94. S. GABROVEC, AV 17 (1966) 169 ss, T. 15: 1.
K eni ali drugi inačici sodijo še fibule, ki imajo svitkasto profiliran gumb na loku iz Magdalenske
gore: N m Ljubljana, in Šmihela: M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 24. Verjetno pa sem sodi še fibula
iz Grobnika: Š. LJUBIC, O. C. T. 33: 245.
i
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., M N Trento.
Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 7: 9.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Mihovo, Šentjernej: B — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): B — 1 prim., N H M Wien.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGW18 (1888) 236, Fig. 53. M. GUšTIN, Notranjska,
T. 57: 14; 6 3 : 22.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 1: 1.
Gumb takšne fibule pa je znan še iz Tržišča pri Cerknici: M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 16.
i
Bologna (Arnoaldi, Certosa, D e Lucca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 1: E 1. A. ZANNONI
(1876-84) T. 97: 1; 144: 4. Ostalo M C Bologna, SI. 6: g.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
334
J jI:
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., M C Trst.
San Polo d'Enza: več prim., M C Reggio Emilia.
Šilentabor, Pivka: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska,
T. 9: 3.
k — si. 57 D
Aarwangen, Bern: G — 1 prim., D . VIOLLIER, Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse
(1916) T. 1:4.
Arbedo (Mollinazzo): 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt.
Tessin (1914) T. 3 1 : 1 1 .
Brembatte, Bergamo: G — 1 prim., M C Bergamo.
Brunate, C o m o : G — 1 prim., G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 11: B 7.
Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 7: 6.
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 38: 4, 5.
Este: G — 1 prim., M N A Este. SI. 56: 2.
Genova: G, M A C Genova Pegli.
Gravellona Toče, Val d'Ossola: G — 1 prim., P. PIANA AGOSTINETTI, Documenti per la protostoria
della Val d'Ossola (1973) 22.
Ljubljana: B — 2 prim., F . STARE, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73 T. 1: 3; 2 : 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
I — si. 31 A
Au, Leithagebirge: G — 1 prim., S. NEBEHAY (1973) T. 3: 1.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938)294, Fig. 96.
Cembra, Trento: 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, /. c. 293 s, Fig. 95.
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 8: A 1; 25: B 1; 37: D 1; 42: 1.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 2 6 : 5.
Kuffarn, Statzendorf: G — 1 prim., W. L ü C K E , O. H. FREY (1962) 80, Abb. 19: 3.
Meluno, Bolzano: B — 2 prim., G. v. MERHART, WPZ14 (1927) T. 7: 4. R. L U N Z (1974) T. 64: 11.
Merano: B — 1 prim., R. L U N Z (1964) T. 37: 12.
Schrofenstein, Landeck: 1 prim., M. M U C H , Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 67: 4.
Lothen — Sonneburg, Brunico: B — 4 prim., W . K R ä M E R , Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1: 5, 6.
R. L U N Z , Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76 ss, Fig.-49, 51.
Staus, Schwaz: B — 2 prim., A. PRINZ ZUR LIPPE, Schiern Sehr. 199 (i960) T. 1: 3; 18: 1. M. A .
FUGAZZOLA, Annali dell Universita di Ferrara NS 2/1 (1971) 92, Fig. 2 1 : 10.
Val Cavedine: 1 prim., M N Trento.
Welzelach, Lienz: G — 2 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 44: 6; 13: 1.
K tej inačici verjetno lahko prištejemo tudi fibulo s S. Verene: P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon Ant 37
(1938) 291 ss, Fig. 94.
m — sl. 52 ^
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T. 2 0 : 1 0 .
Cademario: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 10: 4.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 5 1 : 7.
Dalpe: G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T. 3 3 : D 2.
Diirrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. PENNINGER (1972) T. 49: B 1.
M. Ozol, Revo: R. L U N Z (1974) 98, 323 op. 1090.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 1.
San Polo d'Enza: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27: 8.
Serso, Pergine: 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 39: 5.
Vadena, Bolzano: G. BERMOND MONTANARI, Pfatten (1961) Abb. 21. R. L U N Z (1974) T. 12: 10.
Vezzano, Trento: M C Bolzano. R. L U N Z (1974) 248.
n — sl. 31 0
Aarwangen: G — 2 prim., M . P R I M A S (1967) 130. W . D R A C K , Ältere Eisenzeit der Schweiz 3 (1960)
T. 1: 11; 3: 34.
Arbedo (Castione, Cerinasca, Molinazzo): G — več prim., M . PRIMAS (1967) 130, Abb. 9 : 3, 4;
11: A. EAD. (1970) T. 21 B. R. ULRICH (1914) T. 6: 4; 19: 3; 3 1 : 1 0 .
Bismantova: M C Reggio Emilia.
Brembatte, Bergamo: G — M C Bergamo.
Cademario: G, M. PRIMAS (1967) 130. D . SILVESTRINI, Riv. stör. Ticin. 19 (1941) 17, Fig. 12.
335
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 77: 3.
Kobarid: 2 prim., G m Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., Am Zagreb.
Libna, Krško: M. GUšTIN, Libna (1976) T. 68: 28.
Ljubljana: F . STARE, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (1954) T. 63: 10.
Magdalenska gora: 3 prim., N m Ljubljana.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 3.
Rudno, Železniki: B — 1 prim., A. M ü L L N E R , Argo 5 (1897) 72, T. 2: 4.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 3 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 1; 22: 20; ostalo N H M Wien.
V a č e : B — 2 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 34: 5; ostalo N H M Wien.
Valična vas, Grosuplje: B — 4 prim., B. TERžAN (1973) T. 2: 3, 5.
g — si. 52 A
Jezerine, Bihač: G — 2 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 2: 20; Tab. 3: 85.
Kastav, Rijeka: Muzej Rijeka.
Kobarid: G — 1 prim., M C Trst.
Magdalenska gora: G — več prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., M C Trst.
Podzemelj, Metlika: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Škocjan, Sežana: G — 2 prim., C. MARCHESETTI, JfA 3 (1909) T. 22: 5. J. SZOMBATHY, MPK2 (1921)|
177, Fig. 189.
Šmihel, Postojna: G, B — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 57: 15; 62: 22; 25—28.
Socerb, Koper: G — več prim., M. M U C H , MZK 3F 1 (1902) 143. K. MOSER, Jb ZK N F 1 (1905)|
122 Fig. 140. ToC (1934) Pl. 30: 160.
Štanjel, Sežana: 1 prim., C. MARCHESETTI, Boli. Soc. Adr. 4 (1878) 93 ss, T. 2 : 5.
Valična vas, Grosuplje: B — 6 prim., B. TERžAN (1973) T. 3: 3—6.
Vinica: G — 1 prim., Peabody Museum Cambridge.
h — si. 52 A
Brušane, Gospič: 1 prim., Š. LJUBIC, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889) T. 8 : 1 8 . J
Golubič, Bihač: B — 1 prim., B. RAUNIG, Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 5: 4.
Grobnik, Rijeka: 1 prim., Š. LJUBIC, O. C. 152.
Ljubljana: B — 1 prim., F . STARE, Zgodovinski časopis 6-7 (1952-53) 73, T. 1: 2.
Mihovo, Šentjernej: G — 2 prim., N H M Wien.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., N m Ljubljana
Predjama, Postojna: B — 1 prim., J. KOROšEC, Arheološke ostaline v Predjami, Razprave S A Z U 4,
1(1956) T. 47: 3.
Šmihel, Postojna: G — več prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 54: 3; 6 3 : 14.
Trošmarija: Muzej Gospič.
Vinica: več prim., ToC (1934) Pl. 16: 94. S. GABROVEC, AV 17 (1966) 169 ss, T. 15: 1.
K eni ali drugi inačici sodijo še fibule, ki imajo svitkasto profiliran gumb na loku iz Magdalenske
gore: N m Ljubljana, in Šmihela: M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 24. Verjetno pa sem sodi še fibula
iz Grobnika: Š. LJUBIC, O. C. T. 33: 245.
i
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., M N Trento.
Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. G U š T I N , Notranjska, T. 7: 9.
Magdalenska gora: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Mihovo, Šentjernej: B — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): B — 1 prim., N H M Wien.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGW18 (1888) 236, Fig. 53. M. GUšTIN, Notranjska,
T. 57: 14; 6 3 : 22.
Valična vas, Grosuplje: B — 1 prim., B. TERžAN (1973) T. 1: 1.
Gumb takšne fibule pa je znan še iz Tržišča pri Cerknici: M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 16.
i
Bologna (Arnoaldi, Certosa, D e Lucca): G — več prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 1: E 1. A. ZANNONI
(1876-84) T. 97: 1; 144: 4. Ostalo M C Bologna, SI. 6: g.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
334
J jI:
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 1 prim., M C Trst.
San Polo d'Enza: več prim., M C Reggio Emilia.
Šilentabor, Pivka: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska,
T. 9: 3.
k — si. 57 D
Aarwangen, Bern: G — 1 prim., D . VIOLLIER, Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse
(1916) T. 1:4.
Arbedo (Mollinazzo): 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt.
Tessin (1914) T. 3 1 : 1 1 .
Brembatte, Bergamo: G — 1 prim., M C Bergamo.
Brunate, C o m o : G — 1 prim., G. FRIGERIO, RAC 156—157 (1974-75) 5 ss, T. 11: B 7.
Čepna pri Knežaku, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 7: 6.
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 38: 4, 5.
Este: G — 1 prim., M N A Este. SI. 56: 2.
Genova: G, M A C Genova Pegli.
Gravellona Toče, Val d'Ossola: G — 1 prim., P. PIANA AGOSTINETTI, Documenti per la protostoria
della Val d'Ossola (1973) 22.
Ljubljana: B — 2 prim., F . STARE, Zgodovinski časopis 6—7 (1952-53) 73 T. 1: 3; 2 : 1.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
I — si. 31 A
Au, Leithagebirge: G — 1 prim., S. NEBEHAY (1973) T. 3: 1.
Borgo »Castel Telvana«, Valsugana: 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938)294, Fig. 96.
Cembra, Trento: 1 prim., P. LAVIOSA ZAMBOTTI, /. c. 293 s, Fig. 95.
Diirrnberg, Hallein: G — več prim., E. PENNINGER (1972) T. 8: A 1; 25: B 1; 37: D 1; 42: 1.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 2 6 : 5.
Kuffarn, Statzendorf: G — 1 prim., W. L ü C K E , O. H. FREY (1962) 80, Abb. 19: 3.
Meluno, Bolzano: B — 2 prim., G. v. MERHART, WPZ14 (1927) T. 7: 4. R. L U N Z (1974) T. 64: 11.
Merano: B — 1 prim., R. L U N Z (1964) T. 37: 12.
Schrofenstein, Landeck: 1 prim., M. M U C H , Kunsthistorischer Atlas (1889) T. 67: 4.
Lothen — Sonneburg, Brunico: B — 4 prim., W . K R ä M E R , Germania 38 (1960) 20 ss, Abb. 1: 5, 6.
R. L U N Z , Die archäol. Sammlung des Bozner Stadtmuseums (1973) 76 ss, Fig.-49, 51.
Staus, Schwaz: B — 2 prim., A. PRINZ ZUR LIPPE, Schiern Sehr. 199 (i960) T. 1: 3; 18: 1. M. A .
FUGAZZOLA, Annali dell Universita di Ferrara NS 2/1 (1971) 92, Fig. 2 1 : 10.
Val Cavedine: 1 prim., M N Trento.
Welzelach, Lienz: G — 2 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 44: 6; 13: 1.
K tej inačici verjetno lahko prištejemo tudi fibulo s S. Verene: P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon Ant 37
(1938) 291 ss, Fig. 94.
m — sl. 52 ^
Arbedo (Cerinasca): G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T. 2 0 : 1 0 .
Cademario: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 10: 4.
Campo Paraiso, Breonio: G — 1 prim., 3000 annifa a Verona (1976) Fig. 5 1 : 7.
Dalpe: G — 1 prim., M. PRIMAS (1970) T. 3 3 : D 2.
Diirrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. PENNINGER (1972) T. 49: B 1.
M. Ozol, Revo: R. L U N Z (1974) 98, 323 op. 1090.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 1.
San Polo d'Enza: Preistoria e protostoria nel Reggiano (1975) Fig. 27: 8.
Serso, Pergine: 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 39: 5.
Vadena, Bolzano: G. BERMOND MONTANARI, Pfatten (1961) Abb. 21. R. L U N Z (1974) T. 12: 10.
Vezzano, Trento: M C Bolzano. R. L U N Z (1974) 248.
n — sl. 31 0
Aarwangen: G — 2 prim., M . P R I M A S (1967) 130. W . D R A C K , Ältere Eisenzeit der Schweiz 3 (1960)
T. 1: 11; 3: 34.
Arbedo (Castione, Cerinasca, Molinazzo): G — več prim., M . PRIMAS (1967) 130, Abb. 9 : 3, 4;
11: A. EAD. (1970) T. 21 B. R. ULRICH (1914) T. 6: 4; 19: 3; 3 1 : 1 0 .
Bismantova: M C Reggio Emilia.
Brembatte, Bergamo: G — M C Bergamo.
Cademario: G, M. PRIMAS (1967) 130. D . SILVESTRINI, Riv. stör. Ticin. 19 (1941) 17, Fig. 12.
335
Ca Morta: G — 1 prim., M . PRIMAS (1967) 130. R. de MARINK, D . PREMOLI SILVA (1968-69) 157 ss, I
T. 2 7 : 4 .
C a m a : M. PRIMAS (1967) 130.
Castaneda: G, M. PRIMAS (1967) 130. EAD. (1970) T. 29: A, B; 30: A.
Chene-bourg: D . Viollier (1916) 123. PI. 1 : 3.
Claro: G, M. PRIMAS (1967) 130. R. ULRICH (1914) T. 3: 4; 10: 5.
Dalpe: G, M. PRIMAS (1967) 130. EAD. (1970) T. 32: G.
Ferden: M. PRIMAS (1967) 131.
Genova: G, M. PRIMAS (1967) 131.
Glubasco: G, M. PRIMAS (1967) 131. R. ULRICH (1914) T. 4 1 : 7; 44: 5; 55: 2; 56: 4.
Gottolengo, Brescia: 1 prim., Museo di Storia Naturale Brescia.
Gudo: M. PRIMAS (1967) 131.
Grandson: M. PRIMAS (1967) 131. D . VIOLLIER (1916) 127, PI. 1: 3.
Lochenstein: M. PRIMAS (1967) 131.
Malanser, Eschen: M. PRIMAS (1967) 131. Jhb. d. Schweiz. Gess.f. Urg. 47 (1958-59) 177 Abb. 30.
Münsingen: G, M. PRIMAS (1967) 131. F . R. HODSON (1968) PI. 13, 21, 23, 32, 48, 93.
Muttenz: G, M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 12: 4.
Osco: M. PRIMAS (1967) 131. EAD. (1970) T. 4 5 : 14.
Ossuccio: G, M. PRIMAS (1967) 131. A. GIUSSANI, RAC 76—-78 (1917-18) 3 ss, T. 2 : 12, 13.
Pianezzo: G, PRIMAS (1967) 131, Abb. 8B: 3.
Plesio: G, M. PRIMAS (1967) 131. S. Ricci, RAC (1906) 43 ss, T. 1: 1.
Populonia: A. Minto, N o t Sc (1940) 375 ss, Fig. 4:2.
Savignone: PIGORINI, BPI21 (1895) 99 ss, Fig. 4.
Singen: G, M. PRIMAS (1967) 131. W. KIMMIG, Neue Ausgrabungen in Deutschland (1958) 121 s s , |
Abb. 9.
Solduno: M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 11 B.
Spiez: G, M. PRIMAS (1967) 131. D . VIOLLIER (1916) 120, PI. 1: 3.
St. Hyppolit, Tisens: 1 prim., R. L U N Z (1974) 97 op. 108.
Tamins: M. PRIMAS (1967) 131.
Uetliberg: M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 12. D . VIOLLIER (1916) 140, PI. 1 : 3 .
J
Vechingen: D . VIOLLIER (1916) 120, PI. 1 : 3 .
Zeneggen: M. PRIMAS (1967) 131.
Oblikovno podobne so fibule iz Magdalenske gore ( N H M Wien), Mosta na Soči (B. TERžAN, 1
N. TRAMPUž, (1973) T. 20: 4), Picuga (Atti mem Istr 5 (1889) 225 ss, T. 7: 1), Vač ( N H M Wien) j
in Valične vasi (B. TERžAN (1973) T. 2 : 7, 9).
o
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 25: 11.
Hohenfels, Parsberg: 2 prim., H. A. RIED, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte Bayerns 19
(1915) 110, T. 24: 101,103.
Langenried
: 1 prim., W. KERSTEN, PZ 24 (1933) Abb. 7: 2.
Madžarska: B — 1 prim., L. M ä R T O N , Arch. Ert. 33 (1913) 332 Abr. 121.
Münsingen: G — 1 prim., F . R. HODSON (1968) PI. 2 8 : 851; 19: 783.
Ried, Beilngries: g — 1 prim., W. TORBRüGGE, Beilngries. Kataloge der prähist. Staatssamlung 8
(1964) T. 1 5 : 2 .
K tej vrsti bi uvrstili še posamezne fibule, ki imajo samostrelno peresovino:
Deissvrill, Stettlen: J. FILIP, Keltove ve stredni Evrope (1956) Obr. 2 1 : 5.
Hatzenhofen: W. KERSTEN, PZ 24 (1933) Abb. 7 : 7 .
Kleinmittersdorf: Ibid. Abb. 8: 1.
„ — si. 36 A
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 5: 2, 3.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 68: 2.
Gradišče nad Knežakom, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 8: 8.
Huglfing, Weilheim: G — 1 prim., G. KOSSACK (1959) T. 105: 2.
Javor, Ljubljana: B — 1 prim., M. GUšTIN, T. KNIFIC, AV24 (1973) T. 4: 9.
Kobarid: B —• 1 prim., N m Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1966) Y 82: 2. E A D . (1961) T. 15: 2.
Kranj: B — 1 prim., S. GABROVEC, AVYI (1966) 243 ss, T. 6: 10.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 1; ostalo N H M Wien.
Prozor, Otočac: B — 1 prim., Š. LJUBIC, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889)
T. 2 0 : 9 5 .
Šmihel, Postojna: B — 4 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 16, 17, 21.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 2.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 13, 14.
b — si. 36 A
Arbedo (Mollinazo): G — 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona,
Kf. Tassf« (1914) T. 3 1 : 9.
Črnomelj: B — 1 prim., P. PETRU, V. ŠRIBAR, AVI (1956) 297ss, T. 1: 5.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 6: 6; 72: 1; 88: 5.
Este: B — 1 prim., M N A Este.
Genova: G — 1 prim., MA Genova Pegli.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 26: 10.
Libna, K r š k o : B — 2 prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 4 1 : 6; T : 68: 30.
Ljubljana: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Lokovica, Domžale: B — 1 prim., S. GABROVEC, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 1 1 : 10.
Magdalenska gora: G — več prim., S. GABROVEC (1964-65) T. 17: 8, 9. ToC (1934) PI. 2 : 8. Ostalo
N H M Wien, N m Ljubljana. SI. 37: 1.
Novo mesto: G — 1 prim., T. K N E Z , NOVO mesto v davnini (1972) 66.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 22: 23, 24.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGIV1S (1888) 236 s, T. 6: 4. M. G U š T I N , Notranjska,
T. 62: 29.
Valična vas, Grosuplje: B — 2 prim., B. TERžAN (1973) T. 2: 1, 2.
Veleia: G — 1 prim., R. SCARANI, Atti del HI. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 2.
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE, AV15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 2.
K tej inačici lahko prištejemo še lokalno različico iz Ponte Chianale pri Cuneu: F . RITTATORE;
Rass. storica del Seprio 7 (1947) 1 ss, Fig. 2 : 2.
c — si. 36 D
Arbedo (Cerinasca): 1 prim., O. H . FREY (1971) Abb. 7: 1.
Brembate Sotto, Bergamo: G — 1 prim., R. D E MARINIS (1973) 79, Fig. 1.
Civiglio, C o m o : G — 1 prim., V. BARELLI, RAC 14 (1878) 25 ss, Fig. 13.
Dürrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. PENNINGER (1972) T. 35: C 3.
Montebello, Vicenza: P. LIOY, Mem. R. Ist. Veneto se. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 176.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 2.
Serso, Pergine: B — 1 prim., R. PERINI, Rend. della Societä di cultura Preistorica Tridentina 3 (1965)
32 ss, Fig. 1 6 : 3 .
St. Sulpice, Vaud: po R. L U N Z (1974) 98.
XI. vrsta
Značilnosti: fibule imajo lok rombičnega preseka, na katerem je okrogel ploščat gumb, ki je
največkrat vzdolžno profiliran. Glede na shemo loka, ornamentiranost in velikost pa se fibule
grupirajo v tri inačice. Inačico a označujejo fibule z iztegnjenim lokom, ter nogo, ki je okrašena
le z V motivom. Fibule variante b so masivnejše, lok je višji kot pri fibulah inačice a, hrbet noge pa
je okrašen z V vrezi in punciranimi krožci. Pri obeh inačicah je gumb na nogi običajno okrašen
s čepkom, pri varianti b pa še s koncentričnimi krogi.
Inačico c predstavljajo manjše fibule, ki pa so sicer oblikovane tako kot velike.
336
Xn. vrsta — si. 41
Značilnosti: fibule imajo lok, ki je zaobljeno rombičnega preseka, okrašen na najvišjem delu
z bradavičastima izrastkoma ter s kroglastim gumbom nad peresovino. P o hrbtu j e lok večkrat
okrašen z drobnimi prečnimi vrezi, ki krasijo tudi nogo v kombinaciji z vrezi v V motivu. Gumb
noge je enako kot pri fibulah X I . vrste običajno okrašen s čepkom in koncentričnimi krožnimi
vrezi. Ker so nekatere fibule manj bogato okrašene oz. neokrašene in nekoliko manjše, smo jih
uvrstili v inačico b.
' — Arheološki vestnik
337
Ca Morta: G — 1 prim., M . PRIMAS (1967) 130. R. de MARINK, D . PREMOLI SILVA (1968-69) 157 ss, I
T. 2 7 : 4 .
C a m a : M. PRIMAS (1967) 130.
Castaneda: G, M. PRIMAS (1967) 130. EAD. (1970) T. 29: A, B; 30: A.
Chene-bourg: D . Viollier (1916) 123. PI. 1 : 3.
Claro: G, M. PRIMAS (1967) 130. R. ULRICH (1914) T. 3: 4; 10: 5.
Dalpe: G, M. PRIMAS (1967) 130. EAD. (1970) T. 32: G.
Ferden: M. PRIMAS (1967) 131.
Genova: G, M. PRIMAS (1967) 131.
Glubasco: G, M. PRIMAS (1967) 131. R. ULRICH (1914) T. 4 1 : 7; 44: 5; 55: 2; 56: 4.
Gottolengo, Brescia: 1 prim., Museo di Storia Naturale Brescia.
Gudo: M. PRIMAS (1967) 131.
Grandson: M. PRIMAS (1967) 131. D . VIOLLIER (1916) 127, PI. 1: 3.
Lochenstein: M. PRIMAS (1967) 131.
Malanser, Eschen: M. PRIMAS (1967) 131. Jhb. d. Schweiz. Gess.f. Urg. 47 (1958-59) 177 Abb. 30.
Münsingen: G, M. PRIMAS (1967) 131. F . R. HODSON (1968) PI. 13, 21, 23, 32, 48, 93.
Muttenz: G, M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 12: 4.
Osco: M. PRIMAS (1967) 131. EAD. (1970) T. 4 5 : 14.
Ossuccio: G, M. PRIMAS (1967) 131. A. GIUSSANI, RAC 76—-78 (1917-18) 3 ss, T. 2 : 12, 13.
Pianezzo: G, PRIMAS (1967) 131, Abb. 8B: 3.
Plesio: G, M. PRIMAS (1967) 131. S. Ricci, RAC (1906) 43 ss, T. 1: 1.
Populonia: A. Minto, N o t Sc (1940) 375 ss, Fig. 4:2.
Savignone: PIGORINI, BPI21 (1895) 99 ss, Fig. 4.
Singen: G, M. PRIMAS (1967) 131. W. KIMMIG, Neue Ausgrabungen in Deutschland (1958) 121 s s , |
Abb. 9.
Solduno: M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 11 B.
Spiez: G, M. PRIMAS (1967) 131. D . VIOLLIER (1916) 120, PI. 1: 3.
St. Hyppolit, Tisens: 1 prim., R. L U N Z (1974) 97 op. 108.
Tamins: M. PRIMAS (1967) 131.
Uetliberg: M. PRIMAS (1967) 131, Abb. 12. D . VIOLLIER (1916) 140, PI. 1 : 3 .
J
Vechingen: D . VIOLLIER (1916) 120, PI. 1 : 3 .
Zeneggen: M. PRIMAS (1967) 131.
Oblikovno podobne so fibule iz Magdalenske gore ( N H M Wien), Mosta na Soči (B. TERžAN, 1
N. TRAMPUž, (1973) T. 20: 4), Picuga (Atti mem Istr 5 (1889) 225 ss, T. 7: 1), Vač ( N H M Wien) j
in Valične vasi (B. TERžAN (1973) T. 2 : 7, 9).
o
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 25: 11.
Hohenfels, Parsberg: 2 prim., H. A. RIED, Beiträge zur Anthropologie und Urgeschichte Bayerns 19
(1915) 110, T. 24: 101,103.
Langenried
: 1 prim., W. KERSTEN, PZ 24 (1933) Abb. 7: 2.
Madžarska: B — 1 prim., L. M ä R T O N , Arch. Ert. 33 (1913) 332 Abr. 121.
Münsingen: G — 1 prim., F . R. HODSON (1968) PI. 2 8 : 851; 19: 783.
Ried, Beilngries: g — 1 prim., W. TORBRüGGE, Beilngries. Kataloge der prähist. Staatssamlung 8
(1964) T. 1 5 : 2 .
K tej vrsti bi uvrstili še posamezne fibule, ki imajo samostrelno peresovino:
Deissvrill, Stettlen: J. FILIP, Keltove ve stredni Evrope (1956) Obr. 2 1 : 5.
Hatzenhofen: W. KERSTEN, PZ 24 (1933) Abb. 7 : 7 .
Kleinmittersdorf: Ibid. Abb. 8: 1.
„ — si. 36 A
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 5: 2, 3.
Donja dolina, Bos. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 68: 2.
Gradišče nad Knežakom, Ilirska Bistrica: B — 1 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 8: 8.
Huglfing, Weilheim: G — 1 prim., G. KOSSACK (1959) T. 105: 2.
Javor, Ljubljana: B — 1 prim., M. GUšTIN, T. KNIFIC, AV24 (1973) T. 4: 9.
Kobarid: B —• 1 prim., N m Nova Gorica.
Kompolje, Otočac: G — več prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1966) Y 82: 2. E A D . (1961) T. 15: 2.
Kranj: B — 1 prim., S. GABROVEC, AVYI (1966) 243 ss, T. 6: 10.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 1; ostalo N H M Wien.
Prozor, Otočac: B — 1 prim., Š. LJUBIC, Popis arkeol. odjela Nar. zem. muzeja u Zagrebu (1889)
T. 2 0 : 9 5 .
Šmihel, Postojna: B — 4 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 62: 16, 17, 21.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE (1973) T. 2 3 : 2.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 13, 14.
b — si. 36 A
Arbedo (Mollinazo): G — 1 prim., R. ULRICH, Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona,
Kf. Tassf« (1914) T. 3 1 : 9.
Črnomelj: B — 1 prim., P. PETRU, V. ŠRIBAR, AVI (1956) 297ss, T. 1: 5.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T. 6: 6; 72: 1; 88: 5.
Este: B — 1 prim., M N A Este.
Genova: G — 1 prim., MA Genova Pegli.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 26: 10.
Libna, K r š k o : B — 2 prim., M. GUšTIN, Libna (1976) T. 4 1 : 6; T : 68: 30.
Ljubljana: B — 1 prim., N m Ljubljana.
Lokovica, Domžale: B — 1 prim., S. GABROVEC, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 1 1 : 10.
Magdalenska gora: G — več prim., S. GABROVEC (1964-65) T. 17: 8, 9. ToC (1934) PI. 2 : 8. Ostalo
N H M Wien, N m Ljubljana. SI. 37: 1.
Novo mesto: G — 1 prim., T. K N E Z , NOVO mesto v davnini (1972) 66.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 22: 23, 24.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. HOERNES, MAGIV1S (1888) 236 s, T. 6: 4. M. G U š T I N , Notranjska,
T. 62: 29.
Valična vas, Grosuplje: B — 2 prim., B. TERžAN (1973) T. 2: 1, 2.
Veleia: G — 1 prim., R. SCARANI, Atti del HI. Convegno di studi Veleiati, 126 ss, T. 5: 2.
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE, AV15—16 (1964-65) 215 ss, T. 15: 2.
K tej inačici lahko prištejemo še lokalno različico iz Ponte Chianale pri Cuneu: F . RITTATORE;
Rass. storica del Seprio 7 (1947) 1 ss, Fig. 2 : 2.
c — si. 36 D
Arbedo (Cerinasca): 1 prim., O. H . FREY (1971) Abb. 7: 1.
Brembate Sotto, Bergamo: G — 1 prim., R. D E MARINIS (1973) 79, Fig. 1.
Civiglio, C o m o : G — 1 prim., V. BARELLI, RAC 14 (1878) 25 ss, Fig. 13.
Dürrnberg, Hallein: G — 1 prim., E. PENNINGER (1972) T. 35: C 3.
Montebello, Vicenza: P. LIOY, Mem. R. Ist. Veneto se. lett. e arti 19 (1876) T. 15: 176.
Pianezzo: G — 1 prim., M. PRIMAS (1967) Abb. 8: B 2.
Serso, Pergine: B — 1 prim., R. PERINI, Rend. della Societä di cultura Preistorica Tridentina 3 (1965)
32 ss, Fig. 1 6 : 3 .
St. Sulpice, Vaud: po R. L U N Z (1974) 98.
XI. vrsta
Značilnosti: fibule imajo lok rombičnega preseka, na katerem je okrogel ploščat gumb, ki je
največkrat vzdolžno profiliran. Glede na shemo loka, ornamentiranost in velikost pa se fibule
grupirajo v tri inačice. Inačico a označujejo fibule z iztegnjenim lokom, ter nogo, ki je okrašena
le z V motivom. Fibule variante b so masivnejše, lok je višji kot pri fibulah inačice a, hrbet noge pa
je okrašen z V vrezi in punciranimi krožci. Pri obeh inačicah je gumb na nogi običajno okrašen
s čepkom, pri varianti b pa še s koncentričnimi krogi.
Inačico c predstavljajo manjše fibule, ki pa so sicer oblikovane tako kot velike.
336
Xn. vrsta — si. 41
Značilnosti: fibule imajo lok, ki je zaobljeno rombičnega preseka, okrašen na najvišjem delu
z bradavičastima izrastkoma ter s kroglastim gumbom nad peresovino. P o hrbtu j e lok večkrat
okrašen z drobnimi prečnimi vrezi, ki krasijo tudi nogo v kombinaciji z vrezi v V motivu. Gumb
noge je enako kot pri fibulah X I . vrste običajno okrašen s čepkom in koncentričnimi krožnimi
vrezi. Ker so nekatere fibule manj bogato okrašene oz. neokrašene in nekoliko manjše, smo jih
uvrstili v inačico b.
' — Arheološki vestnik
337
Este: B — 2 prim., MNA Este. M. A. CHIECO BIANCHI (1976) T. 22: 15.
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 78: 3.
Magdalenska gora: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Novo mesto: G — 2 prim., T. KNEZ (1971) SI. 19, 20.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Sanski most, Prijedor: G — 1 prim., F. FIALA (1899) Fig. 128.
Šmihel, Postojna: G — 1 prim., M.HOERNES, MAGW18 (1888) T. 6: 2. M. GUšTIN (1973) T. 14:1
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE, AV15—16 (1964-65) 215 ss, T. 4: 11.
Grobnik, Rijeka: Am Zagreb.
Jezerine, Bihač: G — 1 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 23.
Kompolje, Otočac: G — več prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1961) T. 10: 5.
Prozor, Otočac: B — 1 prim., F. Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 8.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Trošmarija, Ogulin: Am Zagreb.
K tej vrsti fibul bi lahko uvrstili še nekoliko manjše fibule iz Šmarjete: V. STARE (1973) T. 23:7;
Sanskega mostu, Zm Sarajevo in Dolenjskih Toplic T. 36: 11.
Sorodne pa so tudi fibule iz Kompolja in Prozora, ki imajo stranski bradavici le nakazani: F.
Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 11; 14: 4. V. VEJVODA, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961) 115 ss, T. 3: 8.
XDI. vrsta — si. 30
Značilnosti: fibule te vrste označuje samostrelna peresovina. Lok je običajno precej polkrožne
sheme in je zaobljeno rombičnega ali lečastega preseka. Glede na velikost fibul, oblikovanje gumba;
na nogi in noge ter ornamentiranost loka ločimo v okviru te vrste več inačic.
V inačici a so združene fibule, ki so bolj majhne in katerih gumb na nogi, ki je na razmeroma
dolgem vratu, je bikoničen oz. v obliki barete (si. 29: 3), kar je značilnost fibul svetolucijske sku-i
pine, ali pa je kroglast (T. 74: 10). Fibule te inačice so večkrat okrašene z vzdolžnimi in prečnimi!
rebri, zlasti pogosto primerki svetolucijskega kulturnega kroga.
Inačico b predstavljajo nekoliko večje fibule, ki so pogostokrat okrašene na enak način koti
fibule variante o. Za nje je značilno oblikovanje gumba na nogi, ki je izrazito kroglast (le redko]
bikoničen) in se nahaja na dolgem vratu, ki je nagnjen od noge (si. 5 b).
Razločevanje med sicer zelo podobnimi fibulami inačic b, c in d temelji na razliki v oblikovanju]
nog fibul. Pri inačici d je zadnji del noge stopničasto oblikovan, tako da je ležišče za iglo pomak
njeno nekoliko proti loku (si. 5 d), medtem ko je pri fibulah inačice c ležišče za iglo enako široko}
kot hrbet noge fibule (si. 5 c). Gumb na nogi fibul je pri obeh inačicah na dolgem vratu, le da jej
pri d varianti običajno gobaste oblike, pri c pa kroglast.
Pri fibulah inačice e je gumb na nogi na zelo kratkem vratu in je kroglast ali pestičast (si. 5 e).j
Fibule inačice /označuje droben kroglast gumbek, ki se nahaja na najvišjem delu loka (T. 1: 9;]
45:4).
Za fibule inačice g je značilno, da je prehod noge v lok tekoč, tako da je ležišče za iglo asi|
metrične oblike (si. 5 g).
Fibule inačice h imajo trakast lok, ki je običajno listasto razširjen in okrašen z vzdolžnimi rebri
ali vrezi. Prehod noge v lok je tekoč, ležišče za iglo je zelo ozko in pomaknjeno od konca nog|
fibule proti loku. Gumb na nogi je na dolgem vratu in običajno na sredini noge (si. 5 h). Pogosto]
imajo fibule te inačice dvojno ali trojno vrsto samostrelne peresovine (si. 50: 2, 3).
a
Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 7: 5.
J
Dolenjske Toplice: G14— 1 prim., T. 74: 10.
1
Drenovec pri Zaloki, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 2 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 15, 81.
Kranj: G — 1 prim., NHM Wien.
I
Lepence, Bohinj: 1 prim., Nm Ljubljana.
1
Magdalenska gora: več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Most na Soči: G — več prim., B. TERžAN, N. TRAMPUž (1973) T. 18: 2. NHM Wien. SI. 29: 3, 4 |
Novo mesto: G — 1 prim., T. KNEZ (1971) SI. 41.
§
Rovišče pri Senožetih, Zagorje: G — 1 prim., M. SLABE, VS 17—19 (1974) 108, si. 6: 6.
338
m !i
5 Inačice certoških fibul XIII. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des XIII. Typs; alle 1 /2
V to skupino pa bi uvrstili še naslednje fibule:
Adaševci: G — 1 prim., M. HOERNES, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54.
Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1973) Abb. 5: 7.
Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Sanski most, Prijedor: G — 4 prim., Zm Sarajevo.
Zemun: B — 1 prim., J. TODOROVIč (1971) 86, T. 40: 8.
h —si. 28 A
*
Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 9: 10.
Bled: B — 1 prim., S. GABROVEC, Prazgodovinski Bled (i960) T. 30: 4.
Kobarid: več prim., C. MARCHESETTI, 7 castellieripreistoricidi Trieste e della Regione Giulia(1903)
T. 18: 3; ostalo MC Trst, Nm Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 2 prim., R . M A H N I č , MZKNF 27 (1901) 80, Fig. 7. P.Kos, AV2A (1973)
T. 4: 3.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 16; 20: 2, 3; ostalo NHM
Wien.
Vače: B — 2 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 37: 3, 6.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 8, 12.
K tej inačici bi morda lahko uvrstili še fibulo iz Šmarjete: V. STARE (1973) T. 53:14; in fibulo iz
Besenella: P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 317 s, Fig. 112.
c — si. 28 A
Čavarine, Glasinac: G — 2 prim., F. FIALA, WMBH1 (1893) 144 Fig. 42.
Dolenjske Toplice: G — 5 prim., T. 3: 4; 49: 2; 51: 4; 56: 1; 32: 4.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 53: 13.
Lukovica, Domžale: B — 2 prim., S. GABROVEC, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 11: 4, 6.
Mehagin do, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo.
Mokronog, Trebnje: B — več prim., Nm Ljubljana.
Novo mesto: G — več prim., S. GABROVEC, AV 19 (1968) 157 ss, T. 7: 7; ostalo Dolenjski muzej
Novo mesto.
Podzemelj, Metlika: G — 2 prim., F. E. BARTH (1969) T. 1 7 : 1 ; 30: 5.
Sanski most, Prijedor: G — 11 prim., F.FIALA (1899) Fig. 25; ostalo Zm Sarajevo. SI. 49: 2, 3.
Stična: B — 4 prim., Nm Ljubljana.
Szentlorinc, Baranja: G — 2 prim., E. JEREM (1968) Fig. 23: 29/5; 25: 42/3.
Šentjernej, Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Šmaijeta, Novo mesto: B — 4 prim., V. STARE (1973) T. 23: 23; 60:11, 13, 14.
339
Este: B — 2 prim., MNA Este. M. A. CHIECO BIANCHI (1976) T. 22: 15.
Dolenjske Toplice: G — 1 prim., T. 78: 3.
Magdalenska gora: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Novo mesto: G — 2 prim., T. KNEZ (1971) SI. 19, 20.
Podzemelj, Metlika: B — 2 prim., Nm Ljubljana.
Sanski most, Prijedor: G — 1 prim., F. FIALA (1899) Fig. 128.
Šmihel, Postojna: G — 1 prim., M.HOERNES, MAGW18 (1888) T. 6: 2. M. GUšTIN (1973) T. 14:1
Vinkov vrh, Novo mesto: B — 1 prim., V. STARE, AV15—16 (1964-65) 215 ss, T. 4: 11.
Grobnik, Rijeka: Am Zagreb.
Jezerine, Bihač: G — 1 prim., Z. MARIC, Glasnik Sarajevo NS 23 (1968) T. 2: 23.
Kompolje, Otočac: G — več prim., R. DRESCHLER B I ž I č (1961) T. 10: 5.
Prozor, Otočac: B — 1 prim., F. Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 8.
Picug, Poreč: B — 1 prim., AmI Pula.
Trošmarija, Ogulin: Am Zagreb.
K tej vrsti fibul bi lahko uvrstili še nekoliko manjše fibule iz Šmarjete: V. STARE (1973) T. 23:7;
Sanskega mostu, Zm Sarajevo in Dolenjskih Toplic T. 36: 11.
Sorodne pa so tudi fibule iz Kompolja in Prozora, ki imajo stranski bradavici le nakazani: F.
Lo SCHIAVO (1970) T. 6: 11; 14: 4. V. VEJVODA, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961) 115 ss, T. 3: 8.
XDI. vrsta — si. 30
Značilnosti: fibule te vrste označuje samostrelna peresovina. Lok je običajno precej polkrožne
sheme in je zaobljeno rombičnega ali lečastega preseka. Glede na velikost fibul, oblikovanje gumba;
na nogi in noge ter ornamentiranost loka ločimo v okviru te vrste več inačic.
V inačici a so združene fibule, ki so bolj majhne in katerih gumb na nogi, ki je na razmeroma
dolgem vratu, je bikoničen oz. v obliki barete (si. 29: 3), kar je značilnost fibul svetolucijske sku-i
pine, ali pa je kroglast (T. 74: 10). Fibule te inačice so večkrat okrašene z vzdolžnimi in prečnimi!
rebri, zlasti pogosto primerki svetolucijskega kulturnega kroga.
Inačico b predstavljajo nekoliko večje fibule, ki so pogostokrat okrašene na enak način koti
fibule variante o. Za nje je značilno oblikovanje gumba na nogi, ki je izrazito kroglast (le redko]
bikoničen) in se nahaja na dolgem vratu, ki je nagnjen od noge (si. 5 b).
Razločevanje med sicer zelo podobnimi fibulami inačic b, c in d temelji na razliki v oblikovanju]
nog fibul. Pri inačici d je zadnji del noge stopničasto oblikovan, tako da je ležišče za iglo pomak
njeno nekoliko proti loku (si. 5 d), medtem ko je pri fibulah inačice c ležišče za iglo enako široko}
kot hrbet noge fibule (si. 5 c). Gumb na nogi fibul je pri obeh inačicah na dolgem vratu, le da jej
pri d varianti običajno gobaste oblike, pri c pa kroglast.
Pri fibulah inačice e je gumb na nogi na zelo kratkem vratu in je kroglast ali pestičast (si. 5 e).j
Fibule inačice /označuje droben kroglast gumbek, ki se nahaja na najvišjem delu loka (T. 1: 9;]
45:4).
Za fibule inačice g je značilno, da je prehod noge v lok tekoč, tako da je ležišče za iglo asi|
metrične oblike (si. 5 g).
Fibule inačice h imajo trakast lok, ki je običajno listasto razširjen in okrašen z vzdolžnimi rebri
ali vrezi. Prehod noge v lok je tekoč, ležišče za iglo je zelo ozko in pomaknjeno od konca nog|
fibule proti loku. Gumb na nogi je na dolgem vratu in običajno na sredini noge (si. 5 h). Pogosto]
imajo fibule te inačice dvojno ali trojno vrsto samostrelne peresovine (si. 50: 2, 3).
a
Bitnje, Bohinj: G — 1 prim., S. Gabrovec, AV 25 (1974) T. 7: 5.
J
Dolenjske Toplice: G14— 1 prim., T. 74: 10.
1
Drenovec pri Zaloki, Trebnje: B — 1 prim., NHM Wien.
Idrija pri Bači, Tolmin: G — 2 prim., J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) Fig. 15, 81.
Kranj: G — 1 prim., NHM Wien.
I
Lepence, Bohinj: 1 prim., Nm Ljubljana.
1
Magdalenska gora: več prim., NHM Wien, Nm Ljubljana.
Most na Soči: G — več prim., B. TERžAN, N. TRAMPUž (1973) T. 18: 2. NHM Wien. SI. 29: 3, 4 |
Novo mesto: G — 1 prim., T. KNEZ (1971) SI. 41.
§
Rovišče pri Senožetih, Zagorje: G — 1 prim., M. SLABE, VS 17—19 (1974) 108, si. 6: 6.
338
m !i
5 Inačice certoških fibul XIII. vrste; vse 1/2 — Varianten der Certosafibeln des XIII. Typs; alle 1 /2
V to skupino pa bi uvrstili še naslednje fibule:
Adaševci: G — 1 prim., M. HOERNES, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54.
Beremend, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1973) Abb. 5: 7.
Čitluci, Glasinac: G — 1 prim., Zm Sarajevo.
Sanski most, Prijedor: G — 4 prim., Zm Sarajevo.
Zemun: B — 1 prim., J. TODOROVIč (1971) 86, T. 40: 8.
h —si. 28 A
*
Agro Concordiese, Portogruaro: B — 1 prim., F. ANELLI (1954-57) T. 9: 10.
Bled: B — 1 prim., S. GABROVEC, Prazgodovinski Bled (i960) T. 30: 4.
Kobarid: več prim., C. MARCHESETTI, 7 castellieripreistoricidi Trieste e della Regione Giulia(1903)
T. 18: 3; ostalo MC Trst, Nm Nova Gorica.
Koritnica, Tolmin: G — 2 prim., R . M A H N I č , MZKNF 27 (1901) 80, Fig. 7. P.Kos, AV2A (1973)
T. 4: 3.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — več prim., C. MARCHESETTI (1893) T. 19: 16; 20: 2, 3; ostalo NHM
Wien.
Vače: B — 2 prim., F. STARE, Vače (1955) T. 37: 3, 6.
Tržišče, Cerknica: B — 2 prim., M. GUšTIN, Notranjska, T. 20: 8, 12.
K tej inačici bi morda lahko uvrstili še fibulo iz Šmarjete: V. STARE (1973) T. 53:14; in fibulo iz
Besenella: P. LAVIOSA ZAMBOTTI, Mon. Ant. 37 (1938) 317 s, Fig. 112.
c — si. 28 A
Čavarine, Glasinac: G — 2 prim., F. FIALA, WMBH1 (1893) 144 Fig. 42.
Dolenjske Toplice: G — 5 prim., T. 3: 4; 49: 2; 51: 4; 56: 1; 32: 4.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH9 (1904) T. 53: 13.
Lukovica, Domžale: B — 2 prim., S. GABROVEC, Kamniški zbornik 10 (1965) 89 ss, T. 11: 4, 6.
Mehagin do, Glasinac: G — 2 prim., Zm Sarajevo.
Mokronog, Trebnje: B — več prim., Nm Ljubljana.
Novo mesto: G — več prim., S. GABROVEC, AV 19 (1968) 157 ss, T. 7: 7; ostalo Dolenjski muzej
Novo mesto.
Podzemelj, Metlika: G — 2 prim., F. E. BARTH (1969) T. 1 7 : 1 ; 30: 5.
Sanski most, Prijedor: G — 11 prim., F.FIALA (1899) Fig. 25; ostalo Zm Sarajevo. SI. 49: 2, 3.
Stična: B — 4 prim., Nm Ljubljana.
Szentlorinc, Baranja: G — 2 prim., E. JEREM (1968) Fig. 23: 29/5; 25: 42/3.
Šentjernej, Novo mesto: B — 1 prim., Nm Ljubljana.
Šmaijeta, Novo mesto: B — 4 prim., V. STARE (1973) T. 23: 23; 60:11, 13, 14.
339
Certoške fibule, ki jih nismo uvrstili v nobeno izmed variant pa so znane še iz naslednjih najdišč:
V a č e : B — 4 prim., F . Stare, Vače (1955) T. 36: 4, 5; 37: 1, 2.
Velem St. Vid: K. MIšKE, Arch. trt. 18 (1898) 142, Abr. 24.
Vintarjevec, Litija: G — 2 prim., F . STARE, AV4 (1953) 264 ss, T. 1: 1, 2.
d — si. 28 A
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 37: 2.
Dobrnič, Trebnje: G — 4 prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Kranjska: B — 2 prim., N H M Wien.
Magdalenska gora: G — v e č prim., K. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y 4 5 : 3/5; ostalo N H M Wien,:
N m Ljubljana.
Mokronog, Trebnje: B — 3 prim., N m Ljubljana.
Novo mesto: G — več prim., Dolenjski muzej Novo mesto.
Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F . E. BARTH (1969) T. 11: 2.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G U š T I N (1973) SI. 4 : 3.
V a č e : G — 1 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 36: 3.
e
Breg, Rožek: 1 prim., K. HäUSER, MZK N F 14 (1888) 81 ss, Fig. 2.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 2 1 : 10.
Godešič, Škofja Loka: G — 1 prim., F . LEBEN, Loški razgledi 6 (1969) 89 s.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 203: 7.
Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 2 prim., N m Ljubljana.
Sanzeno: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 38: 10.
Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 2 1 : 3.
Ne da bi jih lahko podrobneje uvrstili, pa sodijo v sklop inačic 6 — e še naslednje
Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., N H M Wien.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T . 2 8 : 3, 4 ; 50: 5.
Magdalenska gora: G — 4 prim., ToC (1934) Pl. 2: 10. S. GABROVEC (1964-65) T. 17: 7.
Malence, Brežice: B — 2 prim., V. STARE, A V11—12 (1960-61) T. 13: 3, 5.
V a č e : G — 2 prim., ToC (1934) Pl. 28: 141.
Vinica: G — 1 prim., Skice F . HOLSTE.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 4: 4.
Radovesice, Teplice: 1 prim., J. WALDHAUSER, Archeol. rozhledy 27 (1975) 19, Obr. 1: 2.
fibule:
/
Bled: S. GABROVEC, Prazgodovinski Bled (1960) T. 5: 5.
Beram, Pazin: A. AMOROSO, AttiMem. Istr. 1 (1884) T. 3: 16, 17, 18.
Brezje, Trebnje: K. KROMER (1959) T. 25: 10; 49: 1.
Celje: L. BOLTA, A V17 (1966) 380, T. 5: 1.
Dolenjske Toplice: T. 35: 6.
Dovadola, Forli: Not. Se. (1926) 27 ss.
Kanzianberg, Beljak: H. M ü L L E R KARPE, Carinthia 1141 (1951) Abb. 1: 4.
Jelšane, Ilir. Bistrica: S. RUTAR, Izvest. Muz. dr. Kranj. 4 (1894) 129.
Kaštelir nad Kortami, Koper: E. BOLTIN, VS 7 (1960) 279.
Marzabotto: BR»ZIO, Mon. Ant. 2 (1891) T. 10: 1.
Monte Castagneto: CHJERICI, BPI9 (1883) 141 ss.
Quercianella, Livorno: P. G. Guzzo (1972) T. 16: 11.
Raka, Krško: N H M Wien.
Rossiglione: G. ISSETTI, Studi Genuensi 2 (1958-59) 55 Fig. 4.
Spezia: A. FROVA, Rivista di Studi Liguri 34 (1968) 289 ss, T. 1: 5.
Terlago, Trento: M N Trento.
Trnovo, Ilir. Bistrica: M. GUšTIN, Notranjska, T. 1 3 : 4.
Vače: F . STARE (1955) T. 36: 1, 2.
K r o n o l o g i j a
c e r t o š k i h
f i b u l
Južno od Pada
M e d A p e n i n i i n P a d o m j e B o l o g n a oblikovala k u l t u r n i slog, k i j e združeval tri zliva
j o č e ustvarjalne sestavine — etrušcansko, a v t o h t o n o i n » p r a z g o d o v i n s k o evropsko«, k a r
se o d r a ž a t u d i n a c e r t o š k i h fibulah.16
D r o b n e fibule (si. 6 : a, b , c), k i so o b i č a j n o srebrne, so z n a č i l n o s t bolonjske u m e t n e
obrti v e t r u š č a n s k e m smislu. S o iz r a z m e r o m a m a s i v n e žice, o k r o g l o — m n o g o k o t n e g a
preseka, k i j e filigransko d o d e l a n a . 1 6 V g r o b o v i h se t e fibule nahajajo p o g o s t o skupaj,
t a k o d a njihova s o č a s n a u p o r a b a n i s p o r n a . Pojavijo se v č a s u o k r o g 500 pr. n. š. k o t
npr. v g r o b u 206 iz C e r t o s e s č r n o a t i š k o k e r a m i k o , 1 ' i n so p r e v l a d u j o č a o b l i k a Sponk
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 1: 9; 4 5 : 4.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 53: 12.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., N H M Wien.
Szentlorinc, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1968) Fig. 22: 21-22/1.
Velem St. Vid: več prim., K. MIšKE, Die prähistorische Ansiedelung Velem St. Vid (1908) T. 42: 22;
S
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2 1 : 2.
Dobrnič, Trebnje: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 42: 4, 5.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 5: 11.
h — si. 30 O
Čarakovo, Prijedor: G — 1 prim., B. Čovič, Glasnik Sarajevo N S 11 (1956) 187 ss, T. 1: 11.
Čavarine, Glasinac: G — 1 prim., F . FIALA, WMBH1 (1893) 144, Fig. 42.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 6 prim., Č . T R U H E L K A , WMBH9 (1904)T.43: 3; 44: 20, 21;
59: 9,15.
Osijek: G — 1 prim., E. S P A J I č , Osječki zbornik 8 (1962) T. 26: 45.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., F . Fiala (1899) Fig. 52; 132. SI. 50: 2, 3.
Sremska Mitrovica: B — več prim.. Am Zagreb.
Szentlorinc, Baranja: G — 10 prim., E. JEREM (1968) Fig. 19: 3/1, 2; 2 1 : 15/1, 2; 2 3 : 27/1, 2; 24:
34/3—6.
Velem St. Vid: B — več prim., K. MIšKE, Arch. trt. 18 (1898) 142, Abr. 25.
Zemun: B — 2 prim., J. T O D O R O V I č (1971) T. 40: 3, 5.
340
6
Certoške fibule iz Bologne; vse 1/2 — Certosafibeln aus Bologna; alle 1 /2
341
Certoške fibule, ki jih nismo uvrstili v nobeno izmed variant pa so znane še iz naslednjih najdišč:
V a č e : B — 4 prim., F . Stare, Vače (1955) T. 36: 4, 5; 37: 1, 2.
Velem St. Vid: K. MIšKE, Arch. trt. 18 (1898) 142, Abr. 24.
Vintarjevec, Litija: G — 2 prim., F . STARE, AV4 (1953) 264 ss, T. 1: 1, 2.
d — si. 28 A
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 37: 2.
Dobrnič, Trebnje: G — 4 prim., N H M Wien, N m Ljubljana.
Kranjska: B — 2 prim., N H M Wien.
Magdalenska gora: G — v e č prim., K. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y 4 5 : 3/5; ostalo N H M Wien,:
N m Ljubljana.
Mokronog, Trebnje: B — 3 prim., N m Ljubljana.
Novo mesto: G — več prim., Dolenjski muzej Novo mesto.
Podzemelj, Metlika: G — 1 prim., F . E. BARTH (1969) T. 11: 2.
Šmihel, Postojna: B — 1 prim., M. G U š T I N (1973) SI. 4 : 3.
V a č e : G — 1 prim., F . STARE, Vače (1955) T. 36: 3.
e
Breg, Rožek: 1 prim., K. HäUSER, MZK N F 14 (1888) 81 ss, Fig. 2.
Brezje, Trebnje: G — 1 prim., K. KROMER (1959) T. 2 1 : 10.
Godešič, Škofja Loka: G — 1 prim., F . LEBEN, Loški razgledi 6 (1969) 89 s.
Hallstatt: G — 1 prim., K. KROMER, Das Gräberfeld von Hallstatt (1959) T. 203: 7.
Kompolje, Otočac: G — 1 prim., Am Zagreb.
Magdalenska gora: G — 1 prim., N H M Wien.
Most na Soči (Sv. Lucija): G — 2 prim., N m Ljubljana.
Sanzeno: B — 1 prim., R. L U N Z (1974) T. 38: 10.
Welzelach, Lienz: G — 1 prim., A. LIPPERT, Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T. 2 1 : 3.
Ne da bi jih lahko podrobneje uvrstili, pa sodijo v sklop inačic 6 — e še naslednje
Dobrnič, Trebnje: G — 2 prim., N H M Wien.
Dolenjske Toplice: G — 3 prim., T . 2 8 : 3, 4 ; 50: 5.
Magdalenska gora: G — 4 prim., ToC (1934) Pl. 2: 10. S. GABROVEC (1964-65) T. 17: 7.
Malence, Brežice: B — 2 prim., V. STARE, A V11—12 (1960-61) T. 13: 3, 5.
V a č e : G — 2 prim., ToC (1934) Pl. 28: 141.
Vinica: G — 1 prim., Skice F . HOLSTE.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 4: 4.
Radovesice, Teplice: 1 prim., J. WALDHAUSER, Archeol. rozhledy 27 (1975) 19, Obr. 1: 2.
fibule:
/
Bled: S. GABROVEC, Prazgodovinski Bled (1960) T. 5: 5.
Beram, Pazin: A. AMOROSO, AttiMem. Istr. 1 (1884) T. 3: 16, 17, 18.
Brezje, Trebnje: K. KROMER (1959) T. 25: 10; 49: 1.
Celje: L. BOLTA, A V17 (1966) 380, T. 5: 1.
Dolenjske Toplice: T. 35: 6.
Dovadola, Forli: Not. Se. (1926) 27 ss.
Kanzianberg, Beljak: H. M ü L L E R KARPE, Carinthia 1141 (1951) Abb. 1: 4.
Jelšane, Ilir. Bistrica: S. RUTAR, Izvest. Muz. dr. Kranj. 4 (1894) 129.
Kaštelir nad Kortami, Koper: E. BOLTIN, VS 7 (1960) 279.
Marzabotto: BR»ZIO, Mon. Ant. 2 (1891) T. 10: 1.
Monte Castagneto: CHJERICI, BPI9 (1883) 141 ss.
Quercianella, Livorno: P. G. Guzzo (1972) T. 16: 11.
Raka, Krško: N H M Wien.
Rossiglione: G. ISSETTI, Studi Genuensi 2 (1958-59) 55 Fig. 4.
Spezia: A. FROVA, Rivista di Studi Liguri 34 (1968) 289 ss, T. 1: 5.
Terlago, Trento: M N Trento.
Trnovo, Ilir. Bistrica: M. GUšTIN, Notranjska, T. 1 3 : 4.
Vače: F . STARE (1955) T. 36: 1, 2.
K r o n o l o g i j a
c e r t o š k i h
f i b u l
Južno od Pada
M e d A p e n i n i i n P a d o m j e B o l o g n a oblikovala k u l t u r n i slog, k i j e združeval tri zliva
j o č e ustvarjalne sestavine — etrušcansko, a v t o h t o n o i n » p r a z g o d o v i n s k o evropsko«, k a r
se o d r a ž a t u d i n a c e r t o š k i h fibulah.16
D r o b n e fibule (si. 6 : a, b , c), k i so o b i č a j n o srebrne, so z n a č i l n o s t bolonjske u m e t n e
obrti v e t r u š č a n s k e m smislu. S o iz r a z m e r o m a m a s i v n e žice, o k r o g l o — m n o g o k o t n e g a
preseka, k i j e filigransko d o d e l a n a . 1 6 V g r o b o v i h se t e fibule nahajajo p o g o s t o skupaj,
t a k o d a njihova s o č a s n a u p o r a b a n i s p o r n a . Pojavijo se v č a s u o k r o g 500 pr. n. š. k o t
npr. v g r o b u 206 iz C e r t o s e s č r n o a t i š k o k e r a m i k o , 1 ' i n so p r e v l a d u j o č a o b l i k a Sponk
Dolenjske Toplice: G — 2 prim., T. 1: 9; 4 5 : 4.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 1 prim., Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 53: 12.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 1 prim., N H M Wien.
Szentlorinc, Baranja: G — 1 prim., E. JEREM (1968) Fig. 22: 21-22/1.
Velem St. Vid: več prim., K. MIšKE, Die prähistorische Ansiedelung Velem St. Vid (1908) T. 42: 22;
S
Brezje, Trebnje: G — 2 prim., K. KROMER (1959) T. 2 1 : 2.
Dobrnič, Trebnje: B — 2 prim., N m Ljubljana.
Šmarjeta, Novo mesto: B — 2 prim., V. STARE (1973) T. 42: 4, 5.
Zagorje: B — 1 prim., S. GABROVEC (1966) T. 5: 11.
h — si. 30 O
Čarakovo, Prijedor: G — 1 prim., B. Čovič, Glasnik Sarajevo N S 11 (1956) 187 ss, T. 1: 11.
Čavarine, Glasinac: G — 1 prim., F . FIALA, WMBH1 (1893) 144, Fig. 42.
Donja dolina, Bosan. Gradiška: G — 6 prim., Č . T R U H E L K A , WMBH9 (1904)T.43: 3; 44: 20, 21;
59: 9,15.
Osijek: G — 1 prim., E. S P A J I č , Osječki zbornik 8 (1962) T. 26: 45.
Sanski most, Prijedor: G — več prim., F . Fiala (1899) Fig. 52; 132. SI. 50: 2, 3.
Sremska Mitrovica: B — več prim.. Am Zagreb.
Szentlorinc, Baranja: G — 10 prim., E. JEREM (1968) Fig. 19: 3/1, 2; 2 1 : 15/1, 2; 2 3 : 27/1, 2; 24:
34/3—6.
Velem St. Vid: B — več prim., K. MIšKE, Arch. trt. 18 (1898) 142, Abr. 25.
Zemun: B — 2 prim., J. T O D O R O V I č (1971) T. 40: 3, 5.
340
6
Certoške fibule iz Bologne; vse 1/2 — Certosafibeln aus Bologna; alle 1 /2
341
-
1. pol. in srede tega st., saj sodijo pridane posode k vrčem v obliki ženske glave skupin
Princeton H (Certosa 51, 259) in Cook N (Arnoaldi A), vazam Saint Valentin skupine
(De Lucca 111) ter kraterjem pripisanim leningrajskemu slikarju (Certosa 350) in Alki18
machu (Certosa 83) itd. Zdi se, da so fibule z drobnim gumbkom na loku (si. 6: c) pogo
stejše v uporabi sredi st. (Certosa 121) ter se zadržijo še v 2. pol. 5. st. (Certosa 5, 86, 132),
18
ko so skupaj s kraterji skupin München 2335, Nausicaa in Zannoni slikarjev ter Achillea.
Med običajne fibule bolonjskih nekropol sodi tudi dvoje vrst bronastih fibul. Prve
(si. 6: d) se vključujejo v IV. vrsto certoških fibul, druge, z nogo J preseka (si. 6: e), pa
predstavljajo le krajevno izvedbo ločnih fibul s pestičastim gumbkom. Tako enim kot
drugim najdemo primerjave v etruščanskem svetu med fibulami Guzzovih skupin D oz.
D l, 20 hkrati pa predstavljajo člen, ki bolonjske fibule povezuje s fibulami severno od
Pada (si. 8, 7). Med pridatki grobov s temi fibulami je atiška keramika manj številna (Cer
tosa 52, Arnoaldi A), tako da se pri časovnem opredeljevanju opiramo na preostale spremne
najdbe (drobne certoške fibule [si. 6: a—c], fibule z lastovičjim repom), ki izpričujejo njih
uporabo v 1. pol. 5. st. Le posamezne se ohranijo do konca stoletja (Certosa 82).21
Sredi 5. st. se med že predstavljene fibule uvrstijo »klasične« certoške fibule z gumbom
na loku (si. 6: f). 2 2 S to fibulo, ki še sicer morda veže na posamezne etruščanske vzore,23
pa je Bologna dala obliko, katero niso v prostoru severno od Pada le posnemali, temveč
so jo prevzeli in oblikovali kot svojo lastno dobro (si. 31). V Bologni so pogoste v grobovih
časa florentinskega in leningrajskega slikarja ter skupine vaz Cook (Certosa 273, 388,
Arnoaldi A).24 Z grobom 100 iz Certose je sicer nakazan zgodnejši čas njihovega pojava,25
vendar posamezni pridatki kot pisana steklena jagoda (compound-eye-bead) in figuralne
jantarjeve jagode govorijo le morda za to, 2 6 da tudi ta grob sodi v čas masovnejšega pojava
te vrste fibul v Bologni — v 2. četrtino st. Razmah nošnje pa je opaziti v 2. pol. 5. in na
začetku naslednjega st., ko se v večjem številu pojavijo tudi na drugih najdiščih Emilie.27
Velike certoške fibule brez gumba na loku (si. 6: g) so ravno tako značilne za čas 2.
pol. 5. st., kar poleg grobnih celot dokazuje dejstvo, da so večkrat pozlačene (De Lucca
100, Certosa 294, Arnoaldi H). 2 8
Med certoške fibule obravnavanega področja uvrščamo še eno vrsto fibul (si. 6: h;
20 O), ki so praviloma iz žlahtne kovine. Na začetek njihovega razvoja sodijo fibule iz
grobov 27 in 351 iz Certose, ki so sorodne fibulam na si. 6: b, od katerih pa se ločijo z
drobnimi čepki na loku. Tako grob 351 kot grob 27 je s pomočjo kovinskih posod in
oinochoe, v obliki ženske glave skupine Canessa, možno opredeliti v čas nagibajoč se v
sredino 5. st.29 Značilni primerki te vrste fibul, katere označuje okras izveden z vbodi in
svitkasta odebelitev na vrhu loka, pa se nahajajo skupaj s posodami slikarjev Splanchnopt
in Zannoni (Certosa 154, 373); v bogatem vojaškem grobu 10 iz San Martina pa se nahaja
kylix pripisan slikarju Pentesileia in askos datiran v čas med 430 in 420 pr. n. š.39
Z najdiščem San Martino v Gattari se nam predstavljajo tudi krajevne izvedbe certoških
fibul. Oblikovno se navezujejo na certoške fibule IV. (si. 6: d) in V. vrste, posamezne pa
so sorodne primerkom iz etruščanskega prostora.31 Vendar imajo te fibule pogosto C
32
profil noge, kar je v tem prostoru značilno tudi za dvortaste fibule tipa »Malatesta«.
S to lastnostjo se obenem vežejo na objadransko koine, kjer je takšen način varovanja
igle vzniknil in se tudi obdržal vse do fibul »tipa Baska«.33
San Martino v Gattari sodi v posebno kulturno skupino severovzhodnega obrobja
Apeninov, ki je označena z bogatimi moškimi grobovi z orožjem, kot so negovske čelade,
golenice ipd.34 Ta običaj prilaganja orožja v grobove pa se pojavi v širšem zaledju Caput
Adriae v okviru 5. st., saj je znan od Este, preko svetolucijske skupine in Notranjske do
Sanskega mostu.35
342
Este — Slovenija
Trem središčem — Estam, zgornjemu Posočju in Dolenjski, ki so oblikovali kulturno
podobo in modo širšega prazgodovinskega alpskega sveta, je znana certoška fibula v istem
času kot v Bologni, tako da je prvotnost nastanka še vedno nejasna, saj je ta fibula samo
ena od prvin, ki nakazuje medsebojno prepletanje novotarskih pobud teh prostorov. V
času pojava so variante teh fibul številnejše in se sčasoma poenotijo v nekaj »klasičnih«
oblik ki jih šele v teku zatona mladohalštatskih kultur nadomestijo zopet številnejše kra
jevne izvedbe certoških fibul (priloga 1).
Posamezne podrobnosti, ki so značilne za certoške fibule, so znane na fibulah južnopredalpskih dežela že v predcertoškem obdobju. Navpično na nogo postavljen gumb pozna
7 Karta razprostranjenosti drobnih ločnih fibul s pestičastim gumbkom A in fibul variantu D po
P. G. Guzzu A — Verbreitungskarte der kleinen Bogenfibeln mit Stempelknopf A »d Fibeln der
Varianten D nach P. G. Guzzo A
343
-
1. pol. in srede tega st., saj sodijo pridane posode k vrčem v obliki ženske glave skupin
Princeton H (Certosa 51, 259) in Cook N (Arnoaldi A), vazam Saint Valentin skupine
(De Lucca 111) ter kraterjem pripisanim leningrajskemu slikarju (Certosa 350) in Alki18
machu (Certosa 83) itd. Zdi se, da so fibule z drobnim gumbkom na loku (si. 6: c) pogo
stejše v uporabi sredi st. (Certosa 121) ter se zadržijo še v 2. pol. 5. st. (Certosa 5, 86, 132),
18
ko so skupaj s kraterji skupin München 2335, Nausicaa in Zannoni slikarjev ter Achillea.
Med običajne fibule bolonjskih nekropol sodi tudi dvoje vrst bronastih fibul. Prve
(si. 6: d) se vključujejo v IV. vrsto certoških fibul, druge, z nogo J preseka (si. 6: e), pa
predstavljajo le krajevno izvedbo ločnih fibul s pestičastim gumbkom. Tako enim kot
drugim najdemo primerjave v etruščanskem svetu med fibulami Guzzovih skupin D oz.
D l, 20 hkrati pa predstavljajo člen, ki bolonjske fibule povezuje s fibulami severno od
Pada (si. 8, 7). Med pridatki grobov s temi fibulami je atiška keramika manj številna (Cer
tosa 52, Arnoaldi A), tako da se pri časovnem opredeljevanju opiramo na preostale spremne
najdbe (drobne certoške fibule [si. 6: a—c], fibule z lastovičjim repom), ki izpričujejo njih
uporabo v 1. pol. 5. st. Le posamezne se ohranijo do konca stoletja (Certosa 82).21
Sredi 5. st. se med že predstavljene fibule uvrstijo »klasične« certoške fibule z gumbom
na loku (si. 6: f). 2 2 S to fibulo, ki še sicer morda veže na posamezne etruščanske vzore,23
pa je Bologna dala obliko, katero niso v prostoru severno od Pada le posnemali, temveč
so jo prevzeli in oblikovali kot svojo lastno dobro (si. 31). V Bologni so pogoste v grobovih
časa florentinskega in leningrajskega slikarja ter skupine vaz Cook (Certosa 273, 388,
Arnoaldi A).24 Z grobom 100 iz Certose je sicer nakazan zgodnejši čas njihovega pojava,25
vendar posamezni pridatki kot pisana steklena jagoda (compound-eye-bead) in figuralne
jantarjeve jagode govorijo le morda za to, 2 6 da tudi ta grob sodi v čas masovnejšega pojava
te vrste fibul v Bologni — v 2. četrtino st. Razmah nošnje pa je opaziti v 2. pol. 5. in na
začetku naslednjega st., ko se v večjem številu pojavijo tudi na drugih najdiščih Emilie.27
Velike certoške fibule brez gumba na loku (si. 6: g) so ravno tako značilne za čas 2.
pol. 5. st., kar poleg grobnih celot dokazuje dejstvo, da so večkrat pozlačene (De Lucca
100, Certosa 294, Arnoaldi H). 2 8
Med certoške fibule obravnavanega področja uvrščamo še eno vrsto fibul (si. 6: h;
20 O), ki so praviloma iz žlahtne kovine. Na začetek njihovega razvoja sodijo fibule iz
grobov 27 in 351 iz Certose, ki so sorodne fibulam na si. 6: b, od katerih pa se ločijo z
drobnimi čepki na loku. Tako grob 351 kot grob 27 je s pomočjo kovinskih posod in
oinochoe, v obliki ženske glave skupine Canessa, možno opredeliti v čas nagibajoč se v
sredino 5. st.29 Značilni primerki te vrste fibul, katere označuje okras izveden z vbodi in
svitkasta odebelitev na vrhu loka, pa se nahajajo skupaj s posodami slikarjev Splanchnopt
in Zannoni (Certosa 154, 373); v bogatem vojaškem grobu 10 iz San Martina pa se nahaja
kylix pripisan slikarju Pentesileia in askos datiran v čas med 430 in 420 pr. n. š.39
Z najdiščem San Martino v Gattari se nam predstavljajo tudi krajevne izvedbe certoških
fibul. Oblikovno se navezujejo na certoške fibule IV. (si. 6: d) in V. vrste, posamezne pa
so sorodne primerkom iz etruščanskega prostora.31 Vendar imajo te fibule pogosto C
32
profil noge, kar je v tem prostoru značilno tudi za dvortaste fibule tipa »Malatesta«.
S to lastnostjo se obenem vežejo na objadransko koine, kjer je takšen način varovanja
igle vzniknil in se tudi obdržal vse do fibul »tipa Baska«.33
San Martino v Gattari sodi v posebno kulturno skupino severovzhodnega obrobja
Apeninov, ki je označena z bogatimi moškimi grobovi z orožjem, kot so negovske čelade,
golenice ipd.34 Ta običaj prilaganja orožja v grobove pa se pojavi v širšem zaledju Caput
Adriae v okviru 5. st., saj je znan od Este, preko svetolucijske skupine in Notranjske do
Sanskega mostu.35
342
Este — Slovenija
Trem središčem — Estam, zgornjemu Posočju in Dolenjski, ki so oblikovali kulturno
podobo in modo širšega prazgodovinskega alpskega sveta, je znana certoška fibula v istem
času kot v Bologni, tako da je prvotnost nastanka še vedno nejasna, saj je ta fibula samo
ena od prvin, ki nakazuje medsebojno prepletanje novotarskih pobud teh prostorov. V
času pojava so variante teh fibul številnejše in se sčasoma poenotijo v nekaj »klasičnih«
oblik ki jih šele v teku zatona mladohalštatskih kultur nadomestijo zopet številnejše kra
jevne izvedbe certoških fibul (priloga 1).
Posamezne podrobnosti, ki so značilne za certoške fibule, so znane na fibulah južnopredalpskih dežela že v predcertoškem obdobju. Navpično na nogo postavljen gumb pozna
7 Karta razprostranjenosti drobnih ločnih fibul s pestičastim gumbkom A in fibul variantu D po
P. G. Guzzu A — Verbreitungskarte der kleinen Bogenfibeln mit Stempelknopf A »d Fibeln der
Varianten D nach P. G. Guzzo A
343
4
8 Karta razprostranjenosti certoških fibul IV. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
IV. Typs
že t. i. protocertoška fibula oz. fibula z dolgo nogo in pestičastim gumbom.36 Ta fibula
prinaša novost tudi v oblikovanju noge — C presek. Tako prva kot druga lastnost jo vezeta
na krog fibul, ki vzniknejo v času okrog 600 pr. n. š. v širšem prostoru objadranskih po
krajin.3' Ker lahko sledimo razvojni poti teh fibul v mlajši čas,38 jih ne moremo povezati
s procesom nastanka certoških fibul, zato je njihovo ime — »proto-certoška« fibula —
neupravičeno.
Druga vrsta fibul, ki ima določene prvine podobne certoškim fibulam, so drobne fibule
s pestičastim gumbkom na nogi (si. 12: 7; 15: 11). Zanje je značilen J presek noge, kar
jih na eni strani loči od »protocertoških« in na drugi od certoških fibul. Pojav teh fibul
sodi prav tako v predcertoški horizont: v čas Este III zgodnje, saj se nahajajo v grobovih
kot je Alfonsi 13 in Randi 31 ter v Mostu na Soči (Sv. Lucija) v grobovih odgovarjajočega
horizonta — M 1028 in S 860.39 Če so na Dolenjskem tudi tako zgodnje, je še vprašljivo,
saj so žal primerki, najbližji navedenim kosom, iz Volčjih njiv in Rovišča brez ohranjenih
grobnih celot.40 Pogosto pa so skupaj s certoškimi fibulami II. vrste, drobno trortasto
fibulo in fibulo sanguisugo41 (cfr. si. 15: 3,16), tako da je njihova uporaba na začetku certo344
Padova, San Massimo: izbor iz grobov 9 (1,2) in 10 (3—5) • Auswahl aus den Gräbern 9 (1, 2)
und 10 (3—5)
škega horizonta nedvomna. Na Dolenjskem in v Posočju so te fibule v rabi v ozkem ča
sovnem razponu, tako da je primerek v grobu iz Vintarjevca že v razmeroma mladem
okolju.42 V Estah niso tako občutljiva časovna kazalka, saj so v uporabi od že navedenih
grobov prek grobov Benvenuti 98 in Pela 13 (si. 12: 7) do grobov kot je Benvenuti 110,
med pridatki katerega je tudi železna predrta pašna spona.43
Tej vrsti fibul so sorodne fibule iz etruščanskega sveta skupine D po Guzzu. Tako je
morda le treba iskati idejno vzpodbudo za to vrsto fibul nekje v Etruriji, na kar kažejo
44
nekatere Guzzove časovne opredelitve.
IV. vrsti certoških fibul (si. 8), lahko prav tako sledimo od Etrurije do Donje doline,45
kar znova govori za neko skupno snovanje teh področij. V Etruriji se pojavijo v teku
6. st., približno v istem času pa tudi severno od Apeninov. V Padovi, na grobišču San
Massimo, se v grobovih 9 in 10 nahajata majhni certoški fibuli (si. 9: 1, 3). Sestavi pridatkov teh dveh grobov sta glede na certoški fibuli razmeroma arhaični. Masivna kačasta fibula (si. 9: 2), je značilna za čas Este III zgodnje. Na isti čas se navezuje tudi bodalo
iz groba 10. Prav tako ne sodi fibula sanguisuga med mlajše v okviru svoje vrste (si. 9:
4).46 Tako sta le certoški fibuli mlajši prvini, ki nakazujeta, da je mesto teh grobov v času
prvih certoških fibul — v zgodnjem obdobju horizonta Este III srednje.
345
4
8 Karta razprostranjenosti certoških fibul IV. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
IV. Typs
že t. i. protocertoška fibula oz. fibula z dolgo nogo in pestičastim gumbom.36 Ta fibula
prinaša novost tudi v oblikovanju noge — C presek. Tako prva kot druga lastnost jo vezeta
na krog fibul, ki vzniknejo v času okrog 600 pr. n. š. v širšem prostoru objadranskih po
krajin.3' Ker lahko sledimo razvojni poti teh fibul v mlajši čas,38 jih ne moremo povezati
s procesom nastanka certoških fibul, zato je njihovo ime — »proto-certoška« fibula —
neupravičeno.
Druga vrsta fibul, ki ima določene prvine podobne certoškim fibulam, so drobne fibule
s pestičastim gumbkom na nogi (si. 12: 7; 15: 11). Zanje je značilen J presek noge, kar
jih na eni strani loči od »protocertoških« in na drugi od certoških fibul. Pojav teh fibul
sodi prav tako v predcertoški horizont: v čas Este III zgodnje, saj se nahajajo v grobovih
kot je Alfonsi 13 in Randi 31 ter v Mostu na Soči (Sv. Lucija) v grobovih odgovarjajočega
horizonta — M 1028 in S 860.39 Če so na Dolenjskem tudi tako zgodnje, je še vprašljivo,
saj so žal primerki, najbližji navedenim kosom, iz Volčjih njiv in Rovišča brez ohranjenih
grobnih celot.40 Pogosto pa so skupaj s certoškimi fibulami II. vrste, drobno trortasto
fibulo in fibulo sanguisugo41 (cfr. si. 15: 3,16), tako da je njihova uporaba na začetku certo344
Padova, San Massimo: izbor iz grobov 9 (1,2) in 10 (3—5) • Auswahl aus den Gräbern 9 (1, 2)
und 10 (3—5)
škega horizonta nedvomna. Na Dolenjskem in v Posočju so te fibule v rabi v ozkem ča
sovnem razponu, tako da je primerek v grobu iz Vintarjevca že v razmeroma mladem
okolju.42 V Estah niso tako občutljiva časovna kazalka, saj so v uporabi od že navedenih
grobov prek grobov Benvenuti 98 in Pela 13 (si. 12: 7) do grobov kot je Benvenuti 110,
med pridatki katerega je tudi železna predrta pašna spona.43
Tej vrsti fibul so sorodne fibule iz etruščanskega sveta skupine D po Guzzu. Tako je
morda le treba iskati idejno vzpodbudo za to vrsto fibul nekje v Etruriji, na kar kažejo
44
nekatere Guzzove časovne opredelitve.
IV. vrsti certoških fibul (si. 8), lahko prav tako sledimo od Etrurije do Donje doline,45
kar znova govori za neko skupno snovanje teh področij. V Etruriji se pojavijo v teku
6. st., približno v istem času pa tudi severno od Apeninov. V Padovi, na grobišču San
Massimo, se v grobovih 9 in 10 nahajata majhni certoški fibuli (si. 9: 1, 3). Sestavi pridatkov teh dveh grobov sta glede na certoški fibuli razmeroma arhaični. Masivna kačasta fibula (si. 9: 2), je značilna za čas Este III zgodnje. Na isti čas se navezuje tudi bodalo
iz groba 10. Prav tako ne sodi fibula sanguisuga med mlajše v okviru svoje vrste (si. 9:
4).46 Tako sta le certoški fibuli mlajši prvini, ki nakazujeta, da je mesto teh grobov v času
prvih certoških fibul — v zgodnjem obdobju horizonta Este III srednje.
345
11 Most na Soči (1—4): grob {Grab) S 2296; Este (5): fibula iz groba Rebato 1 —
Fibel aus dem Grab Rebato 1. 4 keramika {Keramik) = 1 /4, ostalo bron {sonst Bronze) 1 /2
11
fl-if žE
13
vr
10 Este (1—6): izbor iz groba Rebato 2 — Auswahl aus dem Grab Rebato 2; Most na Soči (7—14)
grob {Grab) S 2322; 1—11 bron {Bronze), 13 železo {Eisen), 12, 14 keramika {Keramik), 12, 14
1 /4, ostalo {sonst) 1 /2
Od ostalih fibul IV. vrste se razlikujeta po tem, da sta vliti precej masivno, kar je opa
ziti v Estah še pri nekaterih certoških fibulah drugih vrst (si. 2 1 : 4, 7). Brez dvoma se uvr
ščata med fibule, ki stojijo na samem začetku ne le te vrste, temveč širšega spektra certo
ških fibul, kar podpira še dejstvo, da izvirata iz prostora, ki je na stičišču dveh svetov.
Značilne fibule IV. vrste sodijo že med vodilne oblike časa Sv. Lucije II b oz. Este ID
srednje, saj se nahajajo v ustaljenih kombinacijah s trakasto fibulo (si. 10), kačasto
fibulo (Este: del Castello 25, Benvenuti 103) ipd. Njihovo širjenje v tem času proti vzhodu
izpričuje grob iz Kranja, kjer je tudi železna plavutasta sekira element, ki se navezuje na
zahod, saj je redkejša med najdbami tega časa na Dolenjskem." V Čužnji vasi se nahaja
takšna fibula v sklopu najdb s pavkasto fibulo in certoško fibulo H. vrste, tako da je njena
346
12 Most na Soči (1—5): grob {Grab) S 217; Este (6—8): izbor iz groba Pela 13
Auswahl aus dem Grab Pela 13; vse {alles) 1 /2
11 Most na Soči (1—4): grob {Grab) S 2296; Este (5): fibula iz groba Rebato 1 —
Fibel aus dem Grab Rebato 1. 4 keramika {Keramik) = 1 /4, ostalo bron {sonst Bronze) 1 /2
11
fl-if žE
13
vr
10 Este (1—6): izbor iz groba Rebato 2 — Auswahl aus dem Grab Rebato 2; Most na Soči (7—14)
grob {Grab) S 2322; 1—11 bron {Bronze), 13 železo {Eisen), 12, 14 keramika {Keramik), 12, 14
1 /4, ostalo {sonst) 1 /2
Od ostalih fibul IV. vrste se razlikujeta po tem, da sta vliti precej masivno, kar je opa
ziti v Estah še pri nekaterih certoških fibulah drugih vrst (si. 2 1 : 4, 7). Brez dvoma se uvr
ščata med fibule, ki stojijo na samem začetku ne le te vrste, temveč širšega spektra certo
ških fibul, kar podpira še dejstvo, da izvirata iz prostora, ki je na stičišču dveh svetov.
Značilne fibule IV. vrste sodijo že med vodilne oblike časa Sv. Lucije II b oz. Este ID
srednje, saj se nahajajo v ustaljenih kombinacijah s trakasto fibulo (si. 10), kačasto
fibulo (Este: del Castello 25, Benvenuti 103) ipd. Njihovo širjenje v tem času proti vzhodu
izpričuje grob iz Kranja, kjer je tudi železna plavutasta sekira element, ki se navezuje na
zahod, saj je redkejša med najdbami tega časa na Dolenjskem." V Čužnji vasi se nahaja
takšna fibula v sklopu najdb s pavkasto fibulo in certoško fibulo H. vrste, tako da je njena
346
12 Most na Soči (1—5): grob {Grab) S 217; Este (6—8): izbor iz groba Pela 13
Auswahl aus dem Grab Pela 13; vse {alles) 1 /2
^^^m--jirx^SS>
3
4
10
13
O
O
13 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. a O in III. A vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des I. a O und des III. A Typs
j
raba na Dolenjskem sočasna z nošnjo v lucijsko-estenskem svetu.48 Vendar se v Estah
ohranijo posamezni primerki tudi v mlajšem horizontu.
Koncept certoške fibule se je v estensko-lucijskem prostoru uveljavljal še z drugačnimi
fibulami — fibulami vrst I a in III a (si. 13).
Fibule I. a vrste se glede na shemo in velikost navezujejo na drobne fibule s pestičastim gumbkom, saj imajo podobno oblikovan in okrašen lok ter večkrat tudi gumbek na
nogi (si. 12: 6). Posamezne fibule te inačice nimajo gumbastega zaključka noge (si. 11
2,5). Vendar ta razloček v izdelavi nog fibul (si. 11: 2, 5 v primerjavi s si. 12: 2, 6) v okvinf
variante verjetno ni vezan na časovno razliko. Tako ene kot druge se nahajajo v grobovih;
ki predstavljajo enoten horizont. Spremne najdbe, kot so sanguisuga, kačasta, trakastl
fibula (si. 11; 12) in keramika grobov Rebato 1 ter Ricovero 205, se navezujejo na ob|
likovni zaklad časa Este III zgodnje.49 Tudi depo iz Parre di Sotta je za certoško fibulol
»arhaičen«. Samostrelna fibula iz groba Benvenuti 98 ter nožnica bodala iz groba S 543
z Mosta na Soči50 pa le nakazujeta, da je mesto grobov s certoškimi fibulami inačice Ia
v zgodnjem času Este III srednje oz. Sv. Lucije II b 1. Ta čas potrjuje tudi importiranä
grška keramika, katere primerek je med pridatki groba Pela 13 (si. 12).51
Kot značilno jugovzhodno predalpsko certoško fibulo predstavlja M. Primas52 majhno
fibulo z iztegnjenim lokom in gumbkom s čepkom na koncu noge, ki smo jo označili kot
inačico a III. vrste fibul. Vendar je ta fibula znana le v nekaj primerkih (si. 13 A)> kar je
razumljivo, saj sodi v čas vpeljevanja nošenja certoških fibul. Najdemo jo od Est preko
Mosta na Soči do Dolenjske, tako da znova nakazuje povezavo predstavljeno že s certo
škimi fibulami I. a in IV. vrste. Njena moda v istem času z omenjenimi vrstami fibul pa
je razvidna iz groba z Brezij, z značilno kačasto fibulo »kačastega« horizonta, in iz groba
S 729 z Mosta na Soči, v katerem se nahaja tudi pavkasta fibula.53
II. vrsto certoških fibul (si. 2, 43) je izoblikoval dolenjsko-lucijski krog. Tako pred
stavljajo nasproti fibulam I. a in IV. vrste neko protiutež tega prostora estensko-lucijskem«
območju pri oblikovanju in uveljavljanju mode certoških
fibul.
I
V Mostu na Soči se v grobovih horizonta Sv. Lucija II a pojavijo fibule, ki so sorodne
trakastim fibulam z diskasto ploščico, le da imajo masivnejši lok in dvignjen pestičasi
348
14 Most na Soči: grobova (Gräber) S 1634 (1—6), S 2224 (7—13); 5 1/4, ostalo (sonst) 1/2
zaključek noge (si. 14: 3, 8). Ta je enak kot pri drobnih fibulah s pestičastim gumbkom,
tako da gre očitno za enotno težnjo v oblikovanju noge v tem času. Le-te so brez dvoma
izhodiščna oblika,54 iz katere so se razvile certoške fibule II. vrste.
Pri nekaterih zgodnjih fibulah H. vrste, kot npr. v Volčjih njivah (si. 54: 17), Boštanju
in v grobu XIII/49 z Magdalenske gore, srečamo še J presek noge in razmeroma droben
pestičast zaključek noge. Vendar je pri večini fibul te vrste le običajen T presek noge (si.
349
^^^m--jirx^SS>
3
4
10
13
O
O
13 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. a O in III. A vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des I. a O und des III. A Typs
j
raba na Dolenjskem sočasna z nošnjo v lucijsko-estenskem svetu.48 Vendar se v Estah
ohranijo posamezni primerki tudi v mlajšem horizontu.
Koncept certoške fibule se je v estensko-lucijskem prostoru uveljavljal še z drugačnimi
fibulami — fibulami vrst I a in III a (si. 13).
Fibule I. a vrste se glede na shemo in velikost navezujejo na drobne fibule s pestičastim gumbkom, saj imajo podobno oblikovan in okrašen lok ter večkrat tudi gumbek na
nogi (si. 12: 6). Posamezne fibule te inačice nimajo gumbastega zaključka noge (si. 11
2,5). Vendar ta razloček v izdelavi nog fibul (si. 11: 2, 5 v primerjavi s si. 12: 2, 6) v okvinf
variante verjetno ni vezan na časovno razliko. Tako ene kot druge se nahajajo v grobovih;
ki predstavljajo enoten horizont. Spremne najdbe, kot so sanguisuga, kačasta, trakastl
fibula (si. 11; 12) in keramika grobov Rebato 1 ter Ricovero 205, se navezujejo na ob|
likovni zaklad časa Este III zgodnje.49 Tudi depo iz Parre di Sotta je za certoško fibulol
»arhaičen«. Samostrelna fibula iz groba Benvenuti 98 ter nožnica bodala iz groba S 543
z Mosta na Soči50 pa le nakazujeta, da je mesto grobov s certoškimi fibulami inačice Ia
v zgodnjem času Este III srednje oz. Sv. Lucije II b 1. Ta čas potrjuje tudi importiranä
grška keramika, katere primerek je med pridatki groba Pela 13 (si. 12).51
Kot značilno jugovzhodno predalpsko certoško fibulo predstavlja M. Primas52 majhno
fibulo z iztegnjenim lokom in gumbkom s čepkom na koncu noge, ki smo jo označili kot
inačico a III. vrste fibul. Vendar je ta fibula znana le v nekaj primerkih (si. 13 A)> kar je
razumljivo, saj sodi v čas vpeljevanja nošenja certoških fibul. Najdemo jo od Est preko
Mosta na Soči do Dolenjske, tako da znova nakazuje povezavo predstavljeno že s certo
škimi fibulami I. a in IV. vrste. Njena moda v istem času z omenjenimi vrstami fibul pa
je razvidna iz groba z Brezij, z značilno kačasto fibulo »kačastega« horizonta, in iz groba
S 729 z Mosta na Soči, v katerem se nahaja tudi pavkasta fibula.53
II. vrsto certoških fibul (si. 2, 43) je izoblikoval dolenjsko-lucijski krog. Tako pred
stavljajo nasproti fibulam I. a in IV. vrste neko protiutež tega prostora estensko-lucijskem«
območju pri oblikovanju in uveljavljanju mode certoških
fibul.
I
V Mostu na Soči se v grobovih horizonta Sv. Lucija II a pojavijo fibule, ki so sorodne
trakastim fibulam z diskasto ploščico, le da imajo masivnejši lok in dvignjen pestičasi
348
14 Most na Soči: grobova (Gräber) S 1634 (1—6), S 2224 (7—13); 5 1/4, ostalo (sonst) 1/2
zaključek noge (si. 14: 3, 8). Ta je enak kot pri drobnih fibulah s pestičastim gumbkom,
tako da gre očitno za enotno težnjo v oblikovanju noge v tem času. Le-te so brez dvoma
izhodiščna oblika,54 iz katere so se razvile certoške fibule II. vrste.
Pri nekaterih zgodnjih fibulah H. vrste, kot npr. v Volčjih njivah (si. 54: 17), Boštanju
in v grobu XIII/49 z Magdalenske gore, srečamo še J presek noge in razmeroma droben
pestičast zaključek noge. Vendar je pri večini fibul te vrste le običajen T presek noge (si.
349
13
11
14
M
15
i
i
v
v
;
«
i
r
-i
•
i
T
,
i'-
- i
16 Karta razprostranjenosti variant a O in d, e • II. vrste certoških fibul v Sloveniji — Verbrei
tungskarte der Varianten a O und d, e % des II. Typs der Certosafibeln in Slowenien
hl
'i
L
r
15:3,9,18). V splošni uporabi so v času mode pavkastih fibul in fibul z dvignjenim okrasnim
zaključkom noge (Fusszier), drobnih trortastih, trakastih in kačastih fibul (si. 15)>55 ki
označujejo horizont Sv. Lucije II b 1. Pojav njihove nošnje pa nakazuje tudi analiza gomile
iz Volčjih njiv (si. 53, 54). 5 6
Mlajše v okviru TL. vrste so fibule, ki imajo hrbet noge okrašen s punciranimi krožci,
zaključek noge pa običajno stožčast, kar je mlajšega porekla v primerjavi s pestičastokroglastim gumbkom noge. Čeprav se nahajajo večkrat skupaj z enostavnejšimi fibulami
te vrste, je njihov časovni odnos predstavljen z grobovi stiske gomile. Le-ti ležijo v višjem
horizontu grobov kot grobova 99 in 104," tako da se uvrščajo v čas »druge generacije«
certoških fibul. Isti čas izpričuje tudi grob Costa Martini 43 iz Est, ki je mlajši v okviru
stopnje Este III srednje. 58
Ostale inačice TL. vrste fibul so ravno tako v rabi v nakazanem časovnem razponu Sv.
59
Lucije II b. Neornamentirane fibule inačice I I f so zgodnje v okviru tega časa, inačice
H g pa pozne, kot t o dokazujejo fibule iz depoja iz Arbeda Cerinasca in groba XIII/18
z Magdalenske gore. 6 9 Fibul inačic II d in e zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče
natančneje opredeliti. Vendar je zanimiva njihova razprostranjenost, ki kaže, da so lastne
predvsem zahodnoslovenskemu prostoru. Najštevilnejše so v Mostu n a Soči, poznamo
jih še s posameznih najdišč lucijskega kroga in severnejših krajev Dolenjske (si. 16).
Slovenski prostor je seval certoške fibule TL. vrste v sosednje dežele. Zasledimo jih daleč
15 Kobarid (1—5): grob (Grab) 208J; Magdalenska gora (6—15): grob 2; Vače (16—21): grob 32
na Kleniku — Grab 32 aufKlenik. 1, 12, 17 jantarjeve jagode {Bernsteinperlen), ostalo bron {sonst proti vzhodu — od Velem St. Vida, Gyulaya do Donje doline. Izrazitejše pa je njihovo
Bronze); vse {alles) 1 /2
351
13
11
14
M
15
i
i
v
v
;
«
i
r
-i
•
i
T
,
i'-
- i
16 Karta razprostranjenosti variant a O in d, e • II. vrste certoških fibul v Sloveniji — Verbrei
tungskarte der Varianten a O und d, e % des II. Typs der Certosafibeln in Slowenien
hl
'i
L
r
15:3,9,18). V splošni uporabi so v času mode pavkastih fibul in fibul z dvignjenim okrasnim
zaključkom noge (Fusszier), drobnih trortastih, trakastih in kačastih fibul (si. 15)>55 ki
označujejo horizont Sv. Lucije II b 1. Pojav njihove nošnje pa nakazuje tudi analiza gomile
iz Volčjih njiv (si. 53, 54). 5 6
Mlajše v okviru TL. vrste so fibule, ki imajo hrbet noge okrašen s punciranimi krožci,
zaključek noge pa običajno stožčast, kar je mlajšega porekla v primerjavi s pestičastokroglastim gumbkom noge. Čeprav se nahajajo večkrat skupaj z enostavnejšimi fibulami
te vrste, je njihov časovni odnos predstavljen z grobovi stiske gomile. Le-ti ležijo v višjem
horizontu grobov kot grobova 99 in 104," tako da se uvrščajo v čas »druge generacije«
certoških fibul. Isti čas izpričuje tudi grob Costa Martini 43 iz Est, ki je mlajši v okviru
stopnje Este III srednje. 58
Ostale inačice TL. vrste fibul so ravno tako v rabi v nakazanem časovnem razponu Sv.
59
Lucije II b. Neornamentirane fibule inačice I I f so zgodnje v okviru tega časa, inačice
H g pa pozne, kot t o dokazujejo fibule iz depoja iz Arbeda Cerinasca in groba XIII/18
z Magdalenske gore. 6 9 Fibul inačic II d in e zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče
natančneje opredeliti. Vendar je zanimiva njihova razprostranjenost, ki kaže, da so lastne
predvsem zahodnoslovenskemu prostoru. Najštevilnejše so v Mostu n a Soči, poznamo
jih še s posameznih najdišč lucijskega kroga in severnejših krajev Dolenjske (si. 16).
Slovenski prostor je seval certoške fibule TL. vrste v sosednje dežele. Zasledimo jih daleč
15 Kobarid (1—5): grob (Grab) 208J; Magdalenska gora (6—15): grob 2; Vače (16—21): grob 32
na Kleniku — Grab 32 aufKlenik. 1, 12, 17 jantarjeve jagode {Bernsteinperlen), ostalo bron {sonst proti vzhodu — od Velem St. Vida, Gyulaya do Donje doline. Izrazitejše pa je njihovo
Bronze); vse {alles) 1 /2
351
Karta razprostranjenosti certoških fibul V. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
V. Typs
grobovoma 17 in 7 iz Volčjih njiv (si. 53). «8 Vendar niso mlajše od časa, ki ga označuje
grob 104 iz Stične, saj sta fibuli te vrste v poleg ležečem grobu 99. M
17 Mokronog: grob {Grab) 2. 1, 2, 4 bron (Bronze); 3, 5 železo (Eisen); vse (alles) 1/2
prodiranje v južnoalpske doline vse do Arbeda. Tako ostajajo Este s svojimi maloštevilf
nimi primerki ob strani tega zahodnega vala (si. 43).
Medtem k o je pri prvih vrstah certoških fibul opaziti, da ima na eni strani pobudoj
estensko-lucijski krog (I. a in IV. vrsta), na drugi strani pa dolenjsko-lucijski (II. vrsta)|
pri čemer je ustvarjalna prisotnost zgornjega Posočja izredna, pa se s fibulami V. vrstej
zabrišejo prostorske posebnosti, saj so lastne celotnemu področju med Padom in Donavo/
(si. 18). 6 1
Cesta kombinacija te vrste fibul s kačasto, drobno trortasto in sanguisugo fibulo«!
govori za to, da so prišle v uporabo dokaj zgodaj — v času že predstavljenih vrst certoškili
fibul. Morda se pojavijo nekoliko pozneje, kar je le bežno nakazano v časovni razliki med
352
Časovni razpon uporabe pa je znatno daljši kot pri doslej obravnavanih vrstah, saj
sodi ta fibula med priljubljenejše in številnejše certoške fibule. V Estah se večkrat nahaja
skupaj s fibulami VI., V m . in X. vrste (si. 32: 3 ; 2 1 : 1 , 4—6; 2 3 : 3), 6 5 tako da njena raba
kljub pojavu novih fibul v horizontu Este III pozno ne zamre, vendar pa ni več tako po
gosta kot v 1. pol. 5. st. Nekoliko drugačna je podoba v dolenjsko-lucijskem krogu.
Grobovi s temi fibulami so razmeroma »čisti«, saj se v njih redko pojavijo fibule mlajših
66
vrst. Vendar to ne pomeni, da niso ostale v uporabi v mlajšem času, tako kot v Estah.
Fibule V. vrste so sodile predvsem k noši žena, saj so v moških grobovih redke (si. 17). *'
Tako so jih ženske še nosile v času (T. 66: 12), ko so se v moški noši že uveljavile fibule
X. vrste (T. 2 5 : 4, 5), kar je opaziti zlasti v Dolenjskih Toplicah. 6 8 Njihovo uporabo v
mlajšem času dokazujejo tudi posamezni grobovi z Magdalenske gore. V grobu V/6—7
se nahaja v kombinaciji s situlo, ki se uvršča v krog mlajših situlskih spomenikov, 69 v grobu
11/11 pa s samostrelnima fibulama s konjsko glavico na koncu noge (si. 5 5 : 1, 3, 4), ki
sicer lahko sodi tudi v prednegovski čas.™
Od treh velikih središč te vrste fibul je bila Dolenjska najbolj prodorna (si. 18), saj se
te fibule pojavijo v številnih primerkih v vzhodnih deželah tako na Glasincu kot v pa
nonskem svetu. V tem prostoru je s pomočjo fibul s pravokotno nogo (si. 4 5 : 10) dana
možnost primerjave »grškega in italskega« kronološkega koncepta, na eni strani z najd
bami iz Atenice in Novega Pazarja, na drugi iz Stične, ki le potrjujejo pojav mode fibul
V. vrste na samem začetku 5. st. 7 1
• — Arheološki vestnik
353
Karta razprostranjenosti certoških fibul V. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
V. Typs
grobovoma 17 in 7 iz Volčjih njiv (si. 53). «8 Vendar niso mlajše od časa, ki ga označuje
grob 104 iz Stične, saj sta fibuli te vrste v poleg ležečem grobu 99. M
17 Mokronog: grob {Grab) 2. 1, 2, 4 bron (Bronze); 3, 5 železo (Eisen); vse (alles) 1/2
prodiranje v južnoalpske doline vse do Arbeda. Tako ostajajo Este s svojimi maloštevilf
nimi primerki ob strani tega zahodnega vala (si. 43).
Medtem k o je pri prvih vrstah certoških fibul opaziti, da ima na eni strani pobudoj
estensko-lucijski krog (I. a in IV. vrsta), na drugi strani pa dolenjsko-lucijski (II. vrsta)|
pri čemer je ustvarjalna prisotnost zgornjega Posočja izredna, pa se s fibulami V. vrstej
zabrišejo prostorske posebnosti, saj so lastne celotnemu področju med Padom in Donavo/
(si. 18). 6 1
Cesta kombinacija te vrste fibul s kačasto, drobno trortasto in sanguisugo fibulo«!
govori za to, da so prišle v uporabo dokaj zgodaj — v času že predstavljenih vrst certoškili
fibul. Morda se pojavijo nekoliko pozneje, kar je le bežno nakazano v časovni razliki med
352
Časovni razpon uporabe pa je znatno daljši kot pri doslej obravnavanih vrstah, saj
sodi ta fibula med priljubljenejše in številnejše certoške fibule. V Estah se večkrat nahaja
skupaj s fibulami VI., V m . in X. vrste (si. 32: 3 ; 2 1 : 1 , 4—6; 2 3 : 3), 6 5 tako da njena raba
kljub pojavu novih fibul v horizontu Este III pozno ne zamre, vendar pa ni več tako po
gosta kot v 1. pol. 5. st. Nekoliko drugačna je podoba v dolenjsko-lucijskem krogu.
Grobovi s temi fibulami so razmeroma »čisti«, saj se v njih redko pojavijo fibule mlajših
66
vrst. Vendar to ne pomeni, da niso ostale v uporabi v mlajšem času, tako kot v Estah.
Fibule V. vrste so sodile predvsem k noši žena, saj so v moških grobovih redke (si. 17). *'
Tako so jih ženske še nosile v času (T. 66: 12), ko so se v moški noši že uveljavile fibule
X. vrste (T. 2 5 : 4, 5), kar je opaziti zlasti v Dolenjskih Toplicah. 6 8 Njihovo uporabo v
mlajšem času dokazujejo tudi posamezni grobovi z Magdalenske gore. V grobu V/6—7
se nahaja v kombinaciji s situlo, ki se uvršča v krog mlajših situlskih spomenikov, 69 v grobu
11/11 pa s samostrelnima fibulama s konjsko glavico na koncu noge (si. 5 5 : 1, 3, 4), ki
sicer lahko sodi tudi v prednegovski čas.™
Od treh velikih središč te vrste fibul je bila Dolenjska najbolj prodorna (si. 18), saj se
te fibule pojavijo v številnih primerkih v vzhodnih deželah tako na Glasincu kot v pa
nonskem svetu. V tem prostoru je s pomočjo fibul s pravokotno nogo (si. 4 5 : 10) dana
možnost primerjave »grškega in italskega« kronološkega koncepta, na eni strani z najd
bami iz Atenice in Novega Pazarja, na drugi iz Stične, ki le potrjujejo pojav mode fibul
V. vrste na samem začetku 5. st. 7 1
• — Arheološki vestnik
353
20 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. b—d in III. b vrste - Verbreitungskarte der Certosafibeln der I. b—d und HI. b Typen
V Mostu na Soči se nahajajo v sklopu grobov, ki tvorijo razmeroma čisto skupino
značilno za čas Sv. Lucije II b 2. 7 4 Podobno je stanje tudi v Estah. Z grobom Carceri 3
je predstavljen pojav teh fibul v času Este III srednje. Samostrelna peresovina na fibuli iz
tega groba, ki jo zasledimo še pri enaki fibuli v grobu Benvenuti 105, pa povezuje estenske
primerke s svetolucijskimi, saj je.samostrelna peresovina tuja certoškim fibulam estenskega
kroga.75 Čas njihove uporabe je enak (si. 2 3 : 1—5) kot v Sloveniji, kar potrjuje tudi depojska najdba iz severozahodnega obrobja Padanske nižine — iz Arbeda Cerinasca, 7 6
do koder je seglo širjenje te inačice I. vrste certoških fibul (si. 20 • ) .
S fibulami LX. a, VI. in VEL. a vrste se nam predstavljajo tri skupine sponk, ki so si
podobne, le da je vsaka izmed njih pogostejša in značilna v enem od treh kulturnih žarišč
— IX. a v Estah, VI. v svetolucijski skupini in VTI. a na Dolenjskem.
Na nek način sorodne s fibulama iz Padove (si. 9 : 1 , 3) so estenske fibule variante LX a
19 Magdalenska gora: grob {Grab) XIII/153- 4,železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vs| (si. 21:4, 7), ki so prav značilne za Este. Šele mlajši primerki te inačice, ki so večji, vitkejši
-7-r^rAalles) 1/2
in bolj iztegnjene oblike, se pojavijo drugod (si. 2 2 ) . "
Z grobovoma Benvenuti 111 in Canavedo 270 (si. 21) je nakazan pojav teh fibul v
Fibule variante I h se oblikovno navezujejo na fibule I a inačice (si. 1 1 ; 12), venda| časovnem razponu horizonta Este III srednje, kar dokazujejo značilne spremne najdbe
posnemajo z bikoničnim gumbkom s čepkom na nogi m . vrsto fibul, hkrati pa se jim nI kot so trakaste in kačaste fibule, certoškefibule V. vrste in zapestnice s profiliranimi konci. 7 8
more odrekati podobnosti z nekaterimi bolonjskimi fibulami (si. 6 : a). Tako so v njif
Vendar pa so pogoste zlasti v mlajšem času, za kar govorijo grobovi, v katerih so skupaj
združene dve ali morda celo tri različne zasnove certoških fibul. To nakazuje tudi njihov
z drobnimi žičnatimi uhani s spiralnim koncem (cfr. si. 32: 5), predrtimi pašnimi sponami
časovni odnos do omenjenih vrst fibul, saj pripadajo »drugi generaciji« certoških fibul
in fibulami X. vrste. 78
N a Dolenjskem so skupaj s samostrelnimi fibulami z okrasno ploščico (si. 19: 1—3}
Zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče dati jasne kronološke slike fibul te va
živalsko fibulo, pa tudi z drobnimi fibulami s pestičastim gumbkom, 7 2 kar kaže, da sf
riante na Slovenskem. Le kot opora lahko služi grob S 1323 iz Mosta.na Soči, ki sodi v
pojavijo razmeroma zgodaj v sklopu certoškega horizonta. Vendar jih nikoli ne srečam| čas Sv. Lucije II b 2/c. Posamezne fibule te inačice pa so razmeroma pozne in precej lokalne
v kombinaciji s kačastimi fibulami in ostalimi najdbami predcertoškega horizonta, ki so izvedbe, ki jih opredeljujejo grobovi iz Idrije pri Bači in Koritnice v čas prehoda pozno88
pogoste med spremnimi najdbami že predstavljenih vrst certoških fibul (I a—V). Najbolje halštatskega v zgodnjelatensko obdobje.
je nakazan čas mode teh fibul z grobovoma z Magdalenske gore, saj sodi grob XIII/151
VI. vrsto certoških fibul je izoblikovala svetolucijska skupina. Fibuli iz groba S 1561
(si. 19) na začetek, grob V/6—7 pa na konec njihove uporabe. 7 3
iz Mosta na Soči 8 1 sodita na začetek razvoja te vrste, saj spominjata še na fibule V. vrste,
354
ll
355
20 Karta razprostranjenosti certoških fibul I. b—d in III. b vrste - Verbreitungskarte der Certosafibeln der I. b—d und HI. b Typen
V Mostu na Soči se nahajajo v sklopu grobov, ki tvorijo razmeroma čisto skupino
značilno za čas Sv. Lucije II b 2. 7 4 Podobno je stanje tudi v Estah. Z grobom Carceri 3
je predstavljen pojav teh fibul v času Este III srednje. Samostrelna peresovina na fibuli iz
tega groba, ki jo zasledimo še pri enaki fibuli v grobu Benvenuti 105, pa povezuje estenske
primerke s svetolucijskimi, saj je.samostrelna peresovina tuja certoškim fibulam estenskega
kroga.75 Čas njihove uporabe je enak (si. 2 3 : 1—5) kot v Sloveniji, kar potrjuje tudi depojska najdba iz severozahodnega obrobja Padanske nižine — iz Arbeda Cerinasca, 7 6
do koder je seglo širjenje te inačice I. vrste certoških fibul (si. 20 • ) .
S fibulami LX. a, VI. in VEL. a vrste se nam predstavljajo tri skupine sponk, ki so si
podobne, le da je vsaka izmed njih pogostejša in značilna v enem od treh kulturnih žarišč
— IX. a v Estah, VI. v svetolucijski skupini in VTI. a na Dolenjskem.
Na nek način sorodne s fibulama iz Padove (si. 9 : 1 , 3) so estenske fibule variante LX a
19 Magdalenska gora: grob {Grab) XIII/153- 4,železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vs| (si. 21:4, 7), ki so prav značilne za Este. Šele mlajši primerki te inačice, ki so večji, vitkejši
-7-r^rAalles) 1/2
in bolj iztegnjene oblike, se pojavijo drugod (si. 2 2 ) . "
Z grobovoma Benvenuti 111 in Canavedo 270 (si. 21) je nakazan pojav teh fibul v
Fibule variante I h se oblikovno navezujejo na fibule I a inačice (si. 1 1 ; 12), venda| časovnem razponu horizonta Este III srednje, kar dokazujejo značilne spremne najdbe
posnemajo z bikoničnim gumbkom s čepkom na nogi m . vrsto fibul, hkrati pa se jim nI kot so trakaste in kačaste fibule, certoškefibule V. vrste in zapestnice s profiliranimi konci. 7 8
more odrekati podobnosti z nekaterimi bolonjskimi fibulami (si. 6 : a). Tako so v njif
Vendar pa so pogoste zlasti v mlajšem času, za kar govorijo grobovi, v katerih so skupaj
združene dve ali morda celo tri različne zasnove certoških fibul. To nakazuje tudi njihov
z drobnimi žičnatimi uhani s spiralnim koncem (cfr. si. 32: 5), predrtimi pašnimi sponami
časovni odnos do omenjenih vrst fibul, saj pripadajo »drugi generaciji« certoških fibul
in fibulami X. vrste. 78
N a Dolenjskem so skupaj s samostrelnimi fibulami z okrasno ploščico (si. 19: 1—3}
Zaradi pomanjkanja grobnih celot ni mogoče dati jasne kronološke slike fibul te va
živalsko fibulo, pa tudi z drobnimi fibulami s pestičastim gumbkom, 7 2 kar kaže, da sf
riante na Slovenskem. Le kot opora lahko služi grob S 1323 iz Mosta.na Soči, ki sodi v
pojavijo razmeroma zgodaj v sklopu certoškega horizonta. Vendar jih nikoli ne srečam| čas Sv. Lucije II b 2/c. Posamezne fibule te inačice pa so razmeroma pozne in precej lokalne
v kombinaciji s kačastimi fibulami in ostalimi najdbami predcertoškega horizonta, ki so izvedbe, ki jih opredeljujejo grobovi iz Idrije pri Bači in Koritnice v čas prehoda pozno88
pogoste med spremnimi najdbami že predstavljenih vrst certoških fibul (I a—V). Najbolje halštatskega v zgodnjelatensko obdobje.
je nakazan čas mode teh fibul z grobovoma z Magdalenske gore, saj sodi grob XIII/151
VI. vrsto certoških fibul je izoblikovala svetolucijska skupina. Fibuli iz groba S 1561
(si. 19) na začetek, grob V/6—7 pa na konec njihove uporabe. 7 3
iz Mosta na Soči 8 1 sodita na začetek razvoja te vrste, saj spominjata še na fibule V. vrste,
354
ll
355
22 Karta razprostranjenosti certoških fibul IX. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
IX. Typs
Fibule te vrste so pogoste tudi v Estah (si. 2 3 : 4, 5), kjer se pojavijo v istem času kot
v lucijskem prostoru. To nakazujejo najdbe kot so trakaste fibule ter fibule V. in I. o vrste
(si. 23:1—3), vendar so običajnejše v času Este III pozno. 8 4
Razprostranjenost fibul VI. vrste v preostalem jugovzhodno-predalpskem svetu kaže
prostor izžarevanja -lucijsko-estenskega kroga (si. 25). Uporaba samostrelne peresovine
pri teh fibulah (inačica b) pa nima kronološkega prizvoka, temveč prostorskega, saj se
razen v lucijski skupini pojavi na primerkih iz Dolenjske in Donje doline (si. 25 A).
21 Este: izbor iz grobov Benvenuti 111 (1—6) in Canevedo 270 (7—10); vse 1/2 — Auswahl am
den Gräbern Benvenuti 111 (1—6) und Canevedo 270 (7—10); alles 1/2
vendar sta večji in bolj iztegnjeni, pa tudi prečni rebri na loku sta že izoblikovani. Njihov
pojav je torej vezan na čas Sv. Lucije II b (2), 8 2 v uporabi pa so še v naslednjem horizontu!
Med spremnimi najdbami so jugovzhodnoalpske živalske fibule, orožje, pašne spone iri:
neornamentirane sftule (si. 2 3 : 6—11; 24), ki predstavljajo značilne oblike najmlajšega!
horizonta svetolucijske skupine. 83
356
Certoške fibule VII. vrste se s svojimi inačicami pojavijo na prostoru od Bologne do
Bosne (si. 26, 44, 42). Pomembne za označitev njihovega pojava pa so fibule inačice a,
zlasti na Dolenjskem.
V tem prostoru se pojavijo kot modna novost v moški noši v okviru certoškega hori
zonta, kar dokazujejo zlasti grobovi iz Dolenjskih Toplic (T. 1 1 ; 60: 4—6). 8 5 V uporabi
pa ostanejo še v negovskem horizontu, kar kaže grob 11/60 z Magdalenske gore, med
pridatki katerega so tudi značilni spenjalni obroči. 8 8
V istem času so znane tudi v Bologni (si. 27) in Estah, kjer so prav tako številne še v
mlajših grobovih horizonta Este III pozno. 8 7
Fibule te vrste so na svetolucijskih najdiščih redkejše. Znane so predvsem manjše fibule
inačic b in c. Te so mlajše, saj se nahajajo v grobovih skupaj s fibulami X. vrste in se uvr
88
ščajo v čas Sv. Lucije II c. Isto podobo kažejo na eni strani najdbe iz Est (si. 33), na drugi
pa iz Dolenjske (T. 22: 2 ; 66: 3), 8 9 kar dokazuje, da se fibule teh dveh inačic pojavijo
šele sredi 5. st. in ostanejo v uporabi še v mlajšem času.
Samostrelna peresovina 80 je posebnost certoških fibul slovenskega prostora, saj se
sporadično javlja na fibulah različnih vrst — I, H, VI in X, in je osnovna značilnost fibul
Xin. vrste (si. 5). Samostrelna peresovina na certoških fibulah te vrste je v nekoliko spre
menjeni obliki prevzeta od starejših fibul kot so živalske, pavkaste fibule, fibule z dvignjeno
okrasno ploščico na nogi (Fusszier), posamezne fibule H. vrste ter njim podobne fibule s
profiliranim lokom in kroglastim gumbkom na nogi. 8 1 Vse te so značilne za čas pojava
357
22 Karta razprostranjenosti certoških fibul IX. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
IX. Typs
Fibule te vrste so pogoste tudi v Estah (si. 2 3 : 4, 5), kjer se pojavijo v istem času kot
v lucijskem prostoru. To nakazujejo najdbe kot so trakaste fibule ter fibule V. in I. o vrste
(si. 23:1—3), vendar so običajnejše v času Este III pozno. 8 4
Razprostranjenost fibul VI. vrste v preostalem jugovzhodno-predalpskem svetu kaže
prostor izžarevanja -lucijsko-estenskega kroga (si. 25). Uporaba samostrelne peresovine
pri teh fibulah (inačica b) pa nima kronološkega prizvoka, temveč prostorskega, saj se
razen v lucijski skupini pojavi na primerkih iz Dolenjske in Donje doline (si. 25 A).
21 Este: izbor iz grobov Benvenuti 111 (1—6) in Canevedo 270 (7—10); vse 1/2 — Auswahl am
den Gräbern Benvenuti 111 (1—6) und Canevedo 270 (7—10); alles 1/2
vendar sta večji in bolj iztegnjeni, pa tudi prečni rebri na loku sta že izoblikovani. Njihov
pojav je torej vezan na čas Sv. Lucije II b (2), 8 2 v uporabi pa so še v naslednjem horizontu!
Med spremnimi najdbami so jugovzhodnoalpske živalske fibule, orožje, pašne spone iri:
neornamentirane sftule (si. 2 3 : 6—11; 24), ki predstavljajo značilne oblike najmlajšega!
horizonta svetolucijske skupine. 83
356
Certoške fibule VII. vrste se s svojimi inačicami pojavijo na prostoru od Bologne do
Bosne (si. 26, 44, 42). Pomembne za označitev njihovega pojava pa so fibule inačice a,
zlasti na Dolenjskem.
V tem prostoru se pojavijo kot modna novost v moški noši v okviru certoškega hori
zonta, kar dokazujejo zlasti grobovi iz Dolenjskih Toplic (T. 1 1 ; 60: 4—6). 8 5 V uporabi
pa ostanejo še v negovskem horizontu, kar kaže grob 11/60 z Magdalenske gore, med
pridatki katerega so tudi značilni spenjalni obroči. 8 8
V istem času so znane tudi v Bologni (si. 27) in Estah, kjer so prav tako številne še v
mlajših grobovih horizonta Este III pozno. 8 7
Fibule te vrste so na svetolucijskih najdiščih redkejše. Znane so predvsem manjše fibule
inačic b in c. Te so mlajše, saj se nahajajo v grobovih skupaj s fibulami X. vrste in se uvr
88
ščajo v čas Sv. Lucije II c. Isto podobo kažejo na eni strani najdbe iz Est (si. 33), na drugi
pa iz Dolenjske (T. 22: 2 ; 66: 3), 8 9 kar dokazuje, da se fibule teh dveh inačic pojavijo
šele sredi 5. st. in ostanejo v uporabi še v mlajšem času.
Samostrelna peresovina 80 je posebnost certoških fibul slovenskega prostora, saj se
sporadično javlja na fibulah različnih vrst — I, H, VI in X, in je osnovna značilnost fibul
Xin. vrste (si. 5). Samostrelna peresovina na certoških fibulah te vrste je v nekoliko spre
menjeni obliki prevzeta od starejših fibul kot so živalske, pavkaste fibule, fibule z dvignjeno
okrasno ploščico na nogi (Fusszier), posamezne fibule H. vrste ter njim podobne fibule s
profiliranim lokom in kroglastim gumbkom na nogi. 8 1 Vse te so značilne za čas pojava
357
wm
24 Most na Soči: grob (Grab) S 1656; 1 1/4, ostalo (sonst) 1/2
23 Este (1—5): izbor iz groba Aia Capodaglio 6 — Auswahl aus dem Grab Aia Capodaglio 6;
Most na Soči (6—11): grob (Grab) S 1656; vse (alles) 1/2
fibul s samostrelno perešovino v širšem jugovzhodnoalpskem svetu, ki je označen kot
Este III srednje oz. Sv. Lucija II b l. 9 2 Pri teh fibulah je lok peresovine običajno polkrožno
speljan preko zavojev peresovine pod lok fibule (si. 1 9 : 1 ) . Po tem se ta razlikuje od pere
sovine mlajših fibul ne samo XDI. vrste (si. 29: 3, T. 3 : 4 ; 4 9 : 2 ; 5 1 : 4 ; 5 6 : 1), temveč
tudi od fibul z živalsko glavico na koncu noge (si. 5 5 : 3, 4, T. 6 9 : 4, 5) in jugovzhodnoalpskih živalskih fibul (T. 5 8 : 1, 4), 9 3 pri katerih je lok peresovine pravokotne sheme.
Zamisel fibule XIII. vrste pa je najverjetneje prevzeta od fibul z okrasnim zaključkom
noge (Fusszier) zahodnohalštatskega kroga. 94 To dokazuje osnovna shema teh fibul, ki
je sicer preoblikovana in obogatena s prvinami certoške fibule.
Fibule XDI. vrste imajo ustaljeno obliko, velikost, pa tudi okras prečnih reber na loku,
vendar se ločijo glede na razlike v oblikovanju določenih detajlov v več inačic. Svetolucijska skupina pozna dvoje inačic fibul te vrste: večje imajo velik kroglast gumb na nogi
(inačica b), manjše pa ploščat gumb v obliki barete (inačica a, si. 2 9 : 3). Tako ene kot
druge so večkrat ornamentirane z vzdolžnimi rebri na loku. 95 N a Dolenjskem so poleg
manjših fibul, ki so podobne svetolucijskim, le da imajo kroglast gumb in so neornamentirane (inačica a, T. 7 4 : 10), 96 običajne fibule dveh inačic: c in d. Ker so prve številnejše
na Vačah, druge pa na Magdalenski gori, se z njimi verjetno predstavljajo posamezni iz359
wm
24 Most na Soči: grob (Grab) S 1656; 1 1/4, ostalo (sonst) 1/2
23 Este (1—5): izbor iz groba Aia Capodaglio 6 — Auswahl aus dem Grab Aia Capodaglio 6;
Most na Soči (6—11): grob (Grab) S 1656; vse (alles) 1/2
fibul s samostrelno perešovino v širšem jugovzhodnoalpskem svetu, ki je označen kot
Este III srednje oz. Sv. Lucija II b l. 9 2 Pri teh fibulah je lok peresovine običajno polkrožno
speljan preko zavojev peresovine pod lok fibule (si. 1 9 : 1 ) . Po tem se ta razlikuje od pere
sovine mlajših fibul ne samo XDI. vrste (si. 29: 3, T. 3 : 4 ; 4 9 : 2 ; 5 1 : 4 ; 5 6 : 1), temveč
tudi od fibul z živalsko glavico na koncu noge (si. 5 5 : 3, 4, T. 6 9 : 4, 5) in jugovzhodnoalpskih živalskih fibul (T. 5 8 : 1, 4), 9 3 pri katerih je lok peresovine pravokotne sheme.
Zamisel fibule XIII. vrste pa je najverjetneje prevzeta od fibul z okrasnim zaključkom
noge (Fusszier) zahodnohalštatskega kroga. 94 To dokazuje osnovna shema teh fibul, ki
je sicer preoblikovana in obogatena s prvinami certoške fibule.
Fibule XDI. vrste imajo ustaljeno obliko, velikost, pa tudi okras prečnih reber na loku,
vendar se ločijo glede na razlike v oblikovanju določenih detajlov v več inačic. Svetolucijska skupina pozna dvoje inačic fibul te vrste: večje imajo velik kroglast gumb na nogi
(inačica b), manjše pa ploščat gumb v obliki barete (inačica a, si. 2 9 : 3). Tako ene kot
druge so večkrat ornamentirane z vzdolžnimi rebri na loku. 95 N a Dolenjskem so poleg
manjših fibul, ki so podobne svetolucijskim, le da imajo kroglast gumb in so neornamentirane (inačica a, T. 7 4 : 10), 96 običajne fibule dveh inačic: c in d. Ker so prve številnejše
na Vačah, druge pa na Magdalenski gori, se z njimi verjetno predstavljajo posamezni iz359
27 Bologna: grob (Grab) De Lucca 89; vse (alles) 1/2
25 Karta razprostranjenosti certoških fibul VI. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln
des VI. Typs
26 Karta razprostranjenosti certoških fibul VII. a vrste — Verbreitungskarte der Certosa
fibeln des VII. a Typs
delovalni centri. Tako te inačice fibul izražajo prostorsko svojskost slovenskih faciesov,
v okviru teh pa kažejo tudi na oblikovalno — izdelovalna središča (si. 28).
Fibule XIII. vrste se pojavijo v času, ki ga predstavlja grob XIII/55 z Magdalenske
gore s figuralno okrašeno situlo klasične situlske umetnosti Dolenjske.97 Za isti čas govori
še niz grobov, ki kažejo, da je ta vrsta fibul mlajša v okviru certoškega horizonta. Med
najstarejše grobove s to fibulo sodi grob iz gomile Kocijan z Magdalenske gore, v katerem
so še certoške fibule n. in V. vrste ter pavkasta fibula. V Novem mestu nakazuje ta čas
grob 11/19, ki leži v notranjem (starejšem) krogu grobov gomile iz časa Ha D2/3. Podobno
sliko pa dajeta tudi gomili VI in VII iz Dolenjskih Toplic.98 V sklop grobov tega hori
zonta se uvrščajo še celote iz Malenškove gomile iz Novega mesta, Vintarjevca in Koritnice.99 Prav tako pa se v Mostu na Soči nahajajo fibule te vrste v grobovih značilnih za
čas Sv. Lucije II b 2 (si. 29).
V uporabi ostanejo še v negovskem horizontu, kar dokazujejo spremne najdbe kot
so jugovzhodnoalpska živalska fibula (T. 32: 4, 7), ovratnice, v grobu XIII/8 iz Brezij
pa popravljena pašna spona, ki je narejena v stilu situl z Magdalenske gore-Valične vasi-
28 Karta razprostranjenosti XIII. a-b in c-d vrste certoških fibul v Sloveniji — Verbreitungskarte
des XIII. a-b und c-d Typs der Certosafibeln in Slowenien
361
27 Bologna: grob (Grab) De Lucca 89; vse (alles) 1/2
25 Karta razprostranjenosti certoških fibul VI. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln
des VI. Typs
26 Karta razprostranjenosti certoških fibul VII. a vrste — Verbreitungskarte der Certosa
fibeln des VII. a Typs
delovalni centri. Tako te inačice fibul izražajo prostorsko svojskost slovenskih faciesov,
v okviru teh pa kažejo tudi na oblikovalno — izdelovalna središča (si. 28).
Fibule XIII. vrste se pojavijo v času, ki ga predstavlja grob XIII/55 z Magdalenske
gore s figuralno okrašeno situlo klasične situlske umetnosti Dolenjske.97 Za isti čas govori
še niz grobov, ki kažejo, da je ta vrsta fibul mlajša v okviru certoškega horizonta. Med
najstarejše grobove s to fibulo sodi grob iz gomile Kocijan z Magdalenske gore, v katerem
so še certoške fibule n. in V. vrste ter pavkasta fibula. V Novem mestu nakazuje ta čas
grob 11/19, ki leži v notranjem (starejšem) krogu grobov gomile iz časa Ha D2/3. Podobno
sliko pa dajeta tudi gomili VI in VII iz Dolenjskih Toplic.98 V sklop grobov tega hori
zonta se uvrščajo še celote iz Malenškove gomile iz Novega mesta, Vintarjevca in Koritnice.99 Prav tako pa se v Mostu na Soči nahajajo fibule te vrste v grobovih značilnih za
čas Sv. Lucije II b 2 (si. 29).
V uporabi ostanejo še v negovskem horizontu, kar dokazujejo spremne najdbe kot
so jugovzhodnoalpska živalska fibula (T. 32: 4, 7), ovratnice, v grobu XIII/8 iz Brezij
pa popravljena pašna spona, ki je narejena v stilu situl z Magdalenske gore-Valične vasi-
28 Karta razprostranjenosti XIII. a-b in c-d vrste certoških fibul v Sloveniji — Verbreitungskarte
des XIII. a-b und c-d Typs der Certosafibeln in Slowenien
361
29
Most na Soči: grob (Grab) S 818; vse (alles) 1 /2
Novega mesta. 100 Posamezni primerki kot npr. v Idriji pri Bači 1 0 1 pa trajajo tudi v latenski
čas.
Fibule XB3. vrste so se s slovenskega prostora razširile tudi v sosednje dežele. Tako
je svetolucijska skupina vplivala na alpsko področje, medtem ko je bilo izžarevanje Do
lenjske usmerjeno proti vzhodu, od koder so znane tudi lokalne izvedbe teh fibul (si. 30).
30 Karta razprostranjenosti certoških fibul XIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln
des XIII. Typs
31 Karta razprostranjenosti certoških fibul X. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
X. Typs
362
29
Most na Soči: grob (Grab) S 818; vse (alles) 1 /2
Novega mesta. 100 Posamezni primerki kot npr. v Idriji pri Bači 1 0 1 pa trajajo tudi v latenski
čas.
Fibule XB3. vrste so se s slovenskega prostora razširile tudi v sosednje dežele. Tako
je svetolucijska skupina vplivala na alpsko področje, medtem ko je bilo izžarevanje Do
lenjske usmerjeno proti vzhodu, od koder so znane tudi lokalne izvedbe teh fibul (si. 30).
30 Karta razprostranjenosti certoških fibul XIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln
des XIII. Typs
31 Karta razprostranjenosti certoških fibul X. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
X. Typs
362
Costa Martini 41 — Auswahl aus Grab Costa Martini 41. 2, 7 železo
32 Este: izbor iz groba Capodaglio 30 — Auswahl aus Grab Capodaglio 30. 6 železo (Eisen)'33 Este: izbor iz groba
(Eisen), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1 /2
ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1/2
Zadnjič v halštatskem času se z masovnim pojavom certoških fibul X. vrste kaže neka
širša skupnost ob- in notranje- alpskih dežela (si. 31), katerih lasten izraz je podan z lokal
nimi priredbami fibul te vrste.
V Estah poznamo fibule, ki so v okviru vrste sorazmerno majhne z drobnim gumbkom;
na loku, tako da so sorodne bolonjskim fibulam (si. 6: c), s katerimi so tudi sočasne. To!
dokazujejo grobovi kot so Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 ali Benvenuti 115, med:
pridatki katerih so drobne fibule s pestičastim gumbkom, certoške fibule L, IV., V. in
Vili. vrste, deteljičasti in košarasti obeski.102
vezuje z Dolenjsko, saj je poleg tulaste sekire (cfr. si. 24: 4) pogosta v svetolucijskih gro
bovih uhata sekira, ki je značilna za slovensko ozemlje poznega halštata.106
Fibule X. vrste so na Dolenjskem vodilna oblika negovskega horizonta (T. 25: 2—5
itd.). Vendar vse kaže, da se pojavijo v istem času kot v Posočju in v Estah, saj ni nobenega
dokaza za časovni zaostanek v njihovi modi, ker so spremne najdbe v grobovih v vseh
107
treh področjih podobne, pa tudi enake. Enako kot v Estah ostanejo v splošni uporabi
V svoji klasični izvedbi, kamor štejemo tako velike (si. 32: 1, 2) kot nekoliko manjše
(si. 33: 3) certoške fibule X. vrste, so značilne za horizont Este III pozno. Časovni razpon:
njihove uporabe predstavljajo grobovi Capodaglio 38 in Boldu Dolfin 52/53, vendar sej
posamezni primerki obdržijo tudi v latenski čas.103
Enaka je podoba v svetolucijsko-dolenjskem krogu. V zgornjem Posočju tvorijo gro-i
bovi s fibulami X. vrste zelo čisto, enotno skupino, kjer le redke spremne najdbe omogo
čajo njihovo časovno opredelitev. Masivni kačasti fibuli iz groba S 2318 z Mosta na Soči
(si. 34) se vključujeta v časovni horizont širšega padanskega območja poznohalštatskega
obdobja.104 Na isti krog in čas veže svetolucijske fibule tudi orožje, ki je novost v grobovih
Sv. Lucije II c. Razen v svetolucijski skupini se pojavi orožje v grobovih v širšem prostoru
Caput Adriae, saj ga zasledimo tako v bližnjem notranjsko-kraškem svetu, kot tudi onstran
Jadrana/kjer je ta pojav datiran z atiško keramiko.105 Na drugi strani pa jih orožje po364
34 Most na Soči: grob (Grab) S 2318; vse (alles) 1/2
365
Costa Martini 41 — Auswahl aus Grab Costa Martini 41. 2, 7 železo
32 Este: izbor iz groba Capodaglio 30 — Auswahl aus Grab Capodaglio 30. 6 železo (Eisen)'33 Este: izbor iz groba
(Eisen), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1 /2
ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1/2
Zadnjič v halštatskem času se z masovnim pojavom certoških fibul X. vrste kaže neka
širša skupnost ob- in notranje- alpskih dežela (si. 31), katerih lasten izraz je podan z lokal
nimi priredbami fibul te vrste.
V Estah poznamo fibule, ki so v okviru vrste sorazmerno majhne z drobnim gumbkom;
na loku, tako da so sorodne bolonjskim fibulam (si. 6: c), s katerimi so tudi sočasne. To!
dokazujejo grobovi kot so Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 ali Benvenuti 115, med:
pridatki katerih so drobne fibule s pestičastim gumbkom, certoške fibule L, IV., V. in
Vili. vrste, deteljičasti in košarasti obeski.102
vezuje z Dolenjsko, saj je poleg tulaste sekire (cfr. si. 24: 4) pogosta v svetolucijskih gro
bovih uhata sekira, ki je značilna za slovensko ozemlje poznega halštata.106
Fibule X. vrste so na Dolenjskem vodilna oblika negovskega horizonta (T. 25: 2—5
itd.). Vendar vse kaže, da se pojavijo v istem času kot v Posočju in v Estah, saj ni nobenega
dokaza za časovni zaostanek v njihovi modi, ker so spremne najdbe v grobovih v vseh
107
treh področjih podobne, pa tudi enake. Enako kot v Estah ostanejo v splošni uporabi
V svoji klasični izvedbi, kamor štejemo tako velike (si. 32: 1, 2) kot nekoliko manjše
(si. 33: 3) certoške fibule X. vrste, so značilne za horizont Este III pozno. Časovni razpon:
njihove uporabe predstavljajo grobovi Capodaglio 38 in Boldu Dolfin 52/53, vendar sej
posamezni primerki obdržijo tudi v latenski čas.103
Enaka je podoba v svetolucijsko-dolenjskem krogu. V zgornjem Posočju tvorijo gro-i
bovi s fibulami X. vrste zelo čisto, enotno skupino, kjer le redke spremne najdbe omogo
čajo njihovo časovno opredelitev. Masivni kačasti fibuli iz groba S 2318 z Mosta na Soči
(si. 34) se vključujeta v časovni horizont širšega padanskega območja poznohalštatskega
obdobja.104 Na isti krog in čas veže svetolucijske fibule tudi orožje, ki je novost v grobovih
Sv. Lucije II c. Razen v svetolucijski skupini se pojavi orožje v grobovih v širšem prostoru
Caput Adriae, saj ga zasledimo tako v bližnjem notranjsko-kraškem svetu, kot tudi onstran
Jadrana/kjer je ta pojav datiran z atiško keramiko.105 Na drugi strani pa jih orožje po364
34 Most na Soči: grob (Grab) S 2318; vse (alles) 1/2
365
35 Karta razprostranjenosti a, b, c variant X. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der Varianten a, b, c des X. Typs der Certosafibeln
36 Karta razprostranjenosti certoških fibul XI. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
yXTTyj/s
35 Karta razprostranjenosti a, b, c variant X. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der Varianten a, b, c des X. Typs der Certosafibeln
36 Karta razprostranjenosti certoških fibul XI. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des
yXTTyj/s
38 Karta razprostranjenosti certoških fibul VIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des-,
VIII. Typs
dalj časa, saj se nahajajo skupaj s profiliranimi svinčenimi zapestnicami, velikimi suličnirnu
ostmi, plavutastimi sekirami (T. 6 6 : 1 4 ; 7 0 : 1—4; 29: 3), 1 0 S ki so mlajši elementi v okviru;
negovskega horizonta. Nekatere fibule X. vrste se v obliki inačic g oz. h srečajo tudi z latenskodobnimi najdbami, kar dokazujejo posamezni grobovi iz notranjskih najdišč in Vinice.1"*.;
Raznolikost področja razprostranjenosti certoških fibul X. vrste pa se kaže z nizom
inačic. Fibule variante a so lastne Padski nižini in kažejo smer širjenja certoških fibul v
prostor Golasecca kulture (si. 35 {}). Velike fibule inačice e so skupne širšemu prostoru
od Bologne do Like (si. 31 A). Pri manjših fibulah pa je mogoče opaziti razlike, ki odse
vajo različna izdelovalna središča. Tako najdemo fibule inačice b predvsem v svetolucijskoistrskem krogu, fibule variante c pa v vzhodnem delu Slovenije (si. 35). Fibule inačic g in
h so značilne v jugozahodnem delu slovenskega prostora in sosednjih japodskih predelih
(si. 52).
Oblikovalni slog posameznih področij odsevajo tudi certoške fibule XI. vrste. Tako
so na Dolenjskem značilne masivnejše oblike fibul (si. 3 7 : 1, T. 6 : 6 ; 8 8 : 5), v zahodnem
delu Slovenije in Liki pa so fibule vitkejše in bolj iztegnjene sheme (T. 5 : 2, 3 ; si. 36).
XI. vrsta fibul se pojavi v zgodnjem času negovskega horizonta, kar najbolje kaže grob
IV/3 iz Novega mesta. 1 1 0 Ta grob, ki je njegov klasičen predstavnik, leži v notranjem krogu
južne skupine grobov gomile, tako da mu sledita še dve vrsti grobov zunanjih krogov te
skupine, ki predstavljajo čas trajanja negovskega horizonta. Z grobom XIII/37 z Magdalenske gore, v katerem so pridatki izrazito mladega porekla (si. 37), 1 1 1 pa je nakazan ča
sovni razpon uporabe teh fibul skozi vso poznohalštatsko obdobje.
V poznohalštatski čas sodijo neštevilne certoške fibule Vin. vrste (si. 38). Njihova opre
delitev temelji le na grobnih celotah iz Dolenjskih Toplic in sklopu najdb iz Valične vasi. 112
V grobu XI/20 je skupaj s svinčeno zapestnico in okroglimi pašnimi jezički (T. 66:13—23),
v grobu III/4 pa z latenoidno fibulo (T. 19: 9, 7), 1 1 3 kar kaže, da so razmeroma pozne v
okviru negovskega horizonta.
368
39 Este: izbor iz grobov Randi 37 (1-^1) in Aia Capodaglio 8 (5—8) — Auswahl aus den Gräbern
Randi 37 (1—4) und Aia Capodaglio 8 (5—8); Idrija ob Bači (9—13):grob (Grab) 34. 12—13
železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vse {alles)1/2
24 — Arheološki vestnlk
38 Karta razprostranjenosti certoških fibul VIII. vrste — Verbreitungskarte der Certosafibeln des-,
VIII. Typs
dalj časa, saj se nahajajo skupaj s profiliranimi svinčenimi zapestnicami, velikimi suličnirnu
ostmi, plavutastimi sekirami (T. 6 6 : 1 4 ; 7 0 : 1—4; 29: 3), 1 0 S ki so mlajši elementi v okviru;
negovskega horizonta. Nekatere fibule X. vrste se v obliki inačic g oz. h srečajo tudi z latenskodobnimi najdbami, kar dokazujejo posamezni grobovi iz notranjskih najdišč in Vinice.1"*.;
Raznolikost področja razprostranjenosti certoških fibul X. vrste pa se kaže z nizom
inačic. Fibule variante a so lastne Padski nižini in kažejo smer širjenja certoških fibul v
prostor Golasecca kulture (si. 35 {}). Velike fibule inačice e so skupne širšemu prostoru
od Bologne do Like (si. 31 A). Pri manjših fibulah pa je mogoče opaziti razlike, ki odse
vajo različna izdelovalna središča. Tako najdemo fibule inačice b predvsem v svetolucijskoistrskem krogu, fibule variante c pa v vzhodnem delu Slovenije (si. 35). Fibule inačic g in
h so značilne v jugozahodnem delu slovenskega prostora in sosednjih japodskih predelih
(si. 52).
Oblikovalni slog posameznih področij odsevajo tudi certoške fibule XI. vrste. Tako
so na Dolenjskem značilne masivnejše oblike fibul (si. 3 7 : 1, T. 6 : 6 ; 8 8 : 5), v zahodnem
delu Slovenije in Liki pa so fibule vitkejše in bolj iztegnjene sheme (T. 5 : 2, 3 ; si. 36).
XI. vrsta fibul se pojavi v zgodnjem času negovskega horizonta, kar najbolje kaže grob
IV/3 iz Novega mesta. 1 1 0 Ta grob, ki je njegov klasičen predstavnik, leži v notranjem krogu
južne skupine grobov gomile, tako da mu sledita še dve vrsti grobov zunanjih krogov te
skupine, ki predstavljajo čas trajanja negovskega horizonta. Z grobom XIII/37 z Magdalenske gore, v katerem so pridatki izrazito mladega porekla (si. 37), 1 1 1 pa je nakazan ča
sovni razpon uporabe teh fibul skozi vso poznohalštatsko obdobje.
V poznohalštatski čas sodijo neštevilne certoške fibule Vin. vrste (si. 38). Njihova opre
delitev temelji le na grobnih celotah iz Dolenjskih Toplic in sklopu najdb iz Valične vasi. 112
V grobu XI/20 je skupaj s svinčeno zapestnico in okroglimi pašnimi jezički (T. 66:13—23),
v grobu III/4 pa z latenoidno fibulo (T. 19: 9, 7), 1 1 3 kar kaže, da so razmeroma pozne v
okviru negovskega horizonta.
368
39 Este: izbor iz grobov Randi 37 (1-^1) in Aia Capodaglio 8 (5—8) — Auswahl aus den Gräbern
Randi 37 (1—4) und Aia Capodaglio 8 (5—8); Idrija ob Bači (9—13):grob (Grab) 34. 12—13
železo {Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vse {alles)1/2
24 — Arheološki vestnlk
«Med pozne variante certoških fibul se uvrščajo še majhne fibule (6 in c inačice)'TK.
vrste. Čas njihovega nastanka kaže že osnovna shema fibul obeh inačic, saj je tako prva
kot druga lastnost oblikovanja poznih certoških fibul.114
; Med spremnimi najdbami v grobovih, ki so dokaj skromni, je v Estah značilna groba
keramika. To so lonci in sklede ter posode, okrašene z vodoravnimi žlebovi, kar je v pri
merjavi s »fino« estensko keramiko, običajno pridano v grob, nenavadno, tako da ti grobovi
tvorijo neko posebno skupino. Deteljičasti (si. 39: 4) in diskasti obeski vežejo te grobove
nasčas horizonta Este HI pozno, medtem ko govori srednjelatenska fibula (si. 39: 3) za
mlajši čas. Tako je z grobovoma Capodaglio 37 in Randi 37 (si. 39: 1—4) predstavljen
116
časovni razpon mode teh fibul. V isti čas sodijo grobovi s temi fibulami iz Idrije pri
Bači. Njihovi sestavi so, podobno kot v Estah, še pretežno halštatski,116 vendar različni
kot v sosednjem Mostu na Soči, kar dokazuje, da so verjetno mlajši od časovnega hori
zonta Sv. Lucije II c. V posameznih primerkih se je ta fibula zadržala še v zgodnje rimski
117
čas, kar izpričuje grob Rebato 32 iz Est z novcem Tiberija.
Skorajda baročno okrašeno delujejo fibule XH. inVH. (e,f) vrste, ki so poslednja halštatska izvedba certoških fibul. Tako ene kot druge so se v nošnji obdržale še v latenski čas.
Lega groba II/2 iz Novega mesta na skrajnem robu zunanjega kroga grobov gomilel:
je najboljši glasnik mode fibul XII. vrste, saj označuje zaključno fazo negovskega hori
zonta, za kar govorijo tudi spremne najdbe kot sta zapestnici s kačastima koncema.119
41 Karta razprostranjenosti certoških fibul XII. vrste - Verbreitungskarte der Certosafibeln V isti čas se uvršča še grob iz Dolenjskih Toplic (T. 78: 1—11), saj je fibula popolnoma
der XII. Typs
enaka novomeškima, pa tudi plavutasta sekira (T. 78: 10) je značilni tip mlajših grobov
371
«Med pozne variante certoških fibul se uvrščajo še majhne fibule (6 in c inačice)'TK.
vrste. Čas njihovega nastanka kaže že osnovna shema fibul obeh inačic, saj je tako prva
kot druga lastnost oblikovanja poznih certoških fibul.114
; Med spremnimi najdbami v grobovih, ki so dokaj skromni, je v Estah značilna groba
keramika. To so lonci in sklede ter posode, okrašene z vodoravnimi žlebovi, kar je v pri
merjavi s »fino« estensko keramiko, običajno pridano v grob, nenavadno, tako da ti grobovi
tvorijo neko posebno skupino. Deteljičasti (si. 39: 4) in diskasti obeski vežejo te grobove
nasčas horizonta Este HI pozno, medtem ko govori srednjelatenska fibula (si. 39: 3) za
mlajši čas. Tako je z grobovoma Capodaglio 37 in Randi 37 (si. 39: 1—4) predstavljen
116
časovni razpon mode teh fibul. V isti čas sodijo grobovi s temi fibulami iz Idrije pri
Bači. Njihovi sestavi so, podobno kot v Estah, še pretežno halštatski,116 vendar različni
kot v sosednjem Mostu na Soči, kar dokazuje, da so verjetno mlajši od časovnega hori
zonta Sv. Lucije II c. V posameznih primerkih se je ta fibula zadržala še v zgodnje rimski
117
čas, kar izpričuje grob Rebato 32 iz Est z novcem Tiberija.
Skorajda baročno okrašeno delujejo fibule XH. inVH. (e,f) vrste, ki so poslednja halštatska izvedba certoških fibul. Tako ene kot druge so se v nošnji obdržale še v latenski čas.
Lega groba II/2 iz Novega mesta na skrajnem robu zunanjega kroga grobov gomilel:
je najboljši glasnik mode fibul XII. vrste, saj označuje zaključno fazo negovskega hori
zonta, za kar govorijo tudi spremne najdbe kot sta zapestnici s kačastima koncema.119
41 Karta razprostranjenosti certoških fibul XII. vrste - Verbreitungskarte der Certosafibeln V isti čas se uvršča še grob iz Dolenjskih Toplic (T. 78: 1—11), saj je fibula popolnoma
der XII. Typs
enaka novomeškima, pa tudi plavutasta sekira (T. 78: 10) je značilni tip mlajših grobov
371
sjio z najdbo iz Arbeda še številne fibule variante VII c ter posamezne kačaste in pavv sklopu gomil tega najdišča. Grob 117 iz Šmihela120 dokazuje, daje to čas, ko so v jugi
te fibule, ki vse govorijo za sočasnost omenjenega horizonta depojev.127
vzhodnoalpskih deželah že znane fibule latenskih shem.
|L
Tibuli variante X a iz depoja iz Arbeda sta enaki fibulama iz grobov 141 iz Ca Morte
Razprostranjenost fibul XII. vrste kaže, da so izrazito last južnoslovenskega prostor« • 25 iz Piarazza» kjer so v obeh primerih med spremnimi najdbami manjše kačaste fibule
in sosednjih pokrajin od Like do Sane (si. 41). Njim sočasne v zahodnoslovenskem svej|| • keramika, ki so značilne v času stopnje Golasecca III zgodnja oz. Tessin C 1 2 8 (si. 35 <>)•
pa so sorodne fibule variante "VTI e (si. 42).
1 ja j pozne fibule te inačice, ki so tudi oblikovno razvitejše, sodijo fibule iz groba 56 iz
ec
Zaradi neohranjenosti grobnih celot fibul VIL e variante je njihova časovna opredelite» Arbeda Cerinasca, v katerem je še mlajša fibula variante X m 1 2 9 (si. 52 <>)• Le-ta je v grobu
otežkočena. Vendar je z grobom 30 iz Idrije pri Bači, v sestavu katerega je fibula zgodnjJB 21 iz Pianezza skupaj z veliko fibulo inačice Xf ter majhno fibulo XI. vrste (si. 36).
latenske sheme časa Lt B,121 nakazan čas njihove mode.
i Grobova 6 iz Brembatte Sotta, s fibulo variante XI c, in 49 iz Diirrnberga, s fibulo variante
130
Pri fibulah VII. / vrste pa pridejo do izraza lokalne značilnosti posameznih predelov I Xm, pa jasneje opredeljujeta to skupino grobov v čas poznega 5. st. S stratigrafsko
Redke grobne celote s slovenskega prostora iz Idrije pri Bači, Socerba in Vinice prav zaraÄ lego groba 87 v grobišču Cerinasca d'Arbedo pa je nakazan tudi relativni odnos pred
krajevnih posebnosti ne nudijo najboljših opor za kronološko opredeljevanje. Vendar J « stavljenih vrst certoških fibul do mlajšega horizonta s klasičnimi »tessinskimi« fibulami
nakazuje njihovo časovno mesto kulturna sredina, iz katere izhajajo, saj se najdišča s tenjÄ X. Vrste.131
fibulami uvrščajo v horizont grobišč med Sočo in Uno (si. 42), ki je najbolje datiran«
Iz nekropole Cerinasca d'Arbedo je znana še fibula IX. a vrste, ki je bila najdena v
Jezerinah, kjer so grobovi s fibulami/inačice VII. vrste najpogostejši v času Lt B2 — C.1'» istem delu grobišča kot omenjena fibula XI. c vrste, tako da tudi sodi v isti čas. To doka
Da je razvoj certoških fibul dosegel to stopnjo oblikovanosti dejansko šele v času okrc
zujejo tudi sorodni primerki iz Guda in Dalpe, ki se nahajajo v poznih grobovih stopnje
300 pr. n. š., dokazujejo sorodne, čeprav zopet .povsem lokalne fibule iz ligurskega pod-jf Tessin C 132 (si. 22).
ročja, kjer so z značilno keramiko, med katero je tudi etruščansko-campanjski kylix, dati«
Depoje Dercolo, Vandoies di Sopra in Cerinasca d'Arbedo enačijo še certoške fibule
rane v 3. stol.123 (si. 42 f>).
VTI. c vrste, ki sodijo med najštevilnejše v tem področju (si. 44 A). 133 Za datacijo teh fibul
je pomemben še bogat grob z negovsko čelado iz Ca Morte. Ta grob vežejo z že omenje
Alpe
nima grobovoma 25 iz Pianezza in 141 iz Ca Morte drobna kačasta fibula in bronasta
Certoška fibula se začne v severnem obrobju Padanske nižine in južnoalpskih dolinafl cista, z depojem iz Arbeda pa stamnos situla, tako da sodi v isti čas — v horizont
uveljavljati v času horizonta depojev — iz Romalla in Dercola ter Arbeda Cerinasca in» Gplasecc« III zgodnje.134 To pa dokazuje, da je uporaba teh fibul istočasna v alpskem in
Vandoiesa di Sopra.
predalpskem prostoru.
Da se fibule te variante pojavijo sočasno v celotnem alpskem svetu, pa kljub slabo
Največ vrst certoških fibul predstavlja depo iz Arbeda Cerinasca, v katerem se nahajajo»
tako fibule izhajajoče iz jugovzhodno-alpskega — estenskega področja (II. in I. b — si« ohrarijenim celotam s področja adiške doline, dokazujejo grobovi iz Diirrnberga pri
43, 20) kot fibule, ki so značilne za ta prostor (X.o in VII. c — si.35 t), 44 A). 124 Depo, j Halleinu. Grob 1/2 je mlajši kot grob 1/3 in precej sočasen z grobom 1/1, v katerem se
ki sodi v čas sredine 5. st.,125 datira hkrati začetek mode certoških fibul v teh deželat« nahajata fibuli Marzabotto tipa Lt A.135 V približno isti čas se uvrščajo še drugi grobovi
To dejstvo potrjujejo tudi fibule H. vrste iz Romalla in Castel Telvane, saj skupaj sfibuloj
tega najdišča kot npr. 32/2, 55/2 ter grob s fibulo te inačice iz Wildenroth-Grafratha.136
iz Arbeda izpričujejo le širjenje iz slovenskega prostora (si. 43), kjer so zgodnejše. Toll
V grobu 39/3 iz Diirrnberga se nahaja nekoliko mlajša fibula VIL vrste, ki jo označu
povezave v istem času nakazujejo še fibule VI. vrste iz depoja iz Vandoiesa,126 ki so m jejo večji zavoji peresovine in bolj iztegnjena oblika, kar jo uvršča med sorodne, včasih
času srede 5. st. v matičnih središčih (si. 25) v splošni rabi. Depo iz Vandoiesa di Soprafj že precej degenerirane primerke te vrste v prostoru severno od Alp (si. 44 • ) . Ta grob
je precej sočasen z grobovoma 2 in 4, tako da sodi v pozen Lt A, morda pa že na prehod
v Lt BI. Podobne fibule so znane še v sklopu grobov iz Richterskellerja in groba 12 iz
Diirrnberga, ki prav tako sodijo v čas poznega Lt A (2), ponekod pa se obdržijo še v čas
13
LtBl. '
43 Karta razprostranjenosti certoških fibul II. vrste
II. Typs
372
Velike certoške fibule X. vrste se v alpskem svetu pojavijo v dveh različnih izvedbah:
zahodno od linije Adiža—Inn vtim. obliki tessinskih fibul (inačica n), vzhodno pa s fibu
lami variante I, ki so oblikovno bližje estensko-slovensldm primerkom te vrste kot pa svo
jim zahodnim sosedom. Tako je s to certoško fibulo orisano tudi kulturno-zgodovinsko
obeležje teh pokrajin (si. 31).
Za datacijo fibul variante XI nam služijo predvsem grobovi iz Dürrnberga, saj so tirol
ski primerki v glavnem brez ohranjenih celot. Tako za relativno kot absolutno časovno
mesto teh fibul je pomemben grob 44/1, ki je mlajši od groba 44/2, kateri se uvršča med
klasične predstavnike Lt A. 138 Razen tega se v grobu 44/1 nahaja še fibula zgodnjelatenske
sheme z masivnim lokom, ki laJhko sodi že v čas Lt BI. Za isti čas govori tudi grob 10/1.
Verbreitungskarte der Certosafibeln MMed grobnimi pridatki ima fibulo Marzabotto tipa, ki se v tej obliki še pojavlja v zgod373
sjio z najdbo iz Arbeda še številne fibule variante VII c ter posamezne kačaste in pavv sklopu gomil tega najdišča. Grob 117 iz Šmihela120 dokazuje, daje to čas, ko so v jugi
te fibule, ki vse govorijo za sočasnost omenjenega horizonta depojev.127
vzhodnoalpskih deželah že znane fibule latenskih shem.
|L
Tibuli variante X a iz depoja iz Arbeda sta enaki fibulama iz grobov 141 iz Ca Morte
Razprostranjenost fibul XII. vrste kaže, da so izrazito last južnoslovenskega prostor« • 25 iz Piarazza» kjer so v obeh primerih med spremnimi najdbami manjše kačaste fibule
in sosednjih pokrajin od Like do Sane (si. 41). Njim sočasne v zahodnoslovenskem svej|| • keramika, ki so značilne v času stopnje Golasecca III zgodnja oz. Tessin C 1 2 8 (si. 35 <>)•
pa so sorodne fibule variante "VTI e (si. 42).
1 ja j pozne fibule te inačice, ki so tudi oblikovno razvitejše, sodijo fibule iz groba 56 iz
ec
Zaradi neohranjenosti grobnih celot fibul VIL e variante je njihova časovna opredelite» Arbeda Cerinasca, v katerem je še mlajša fibula variante X m 1 2 9 (si. 52 <>)• Le-ta je v grobu
otežkočena. Vendar je z grobom 30 iz Idrije pri Bači, v sestavu katerega je fibula zgodnjJB 21 iz Pianezza skupaj z veliko fibulo inačice Xf ter majhno fibulo XI. vrste (si. 36).
latenske sheme časa Lt B,121 nakazan čas njihove mode.
i Grobova 6 iz Brembatte Sotta, s fibulo variante XI c, in 49 iz Diirrnberga, s fibulo variante
130
Pri fibulah VII. / vrste pa pridejo do izraza lokalne značilnosti posameznih predelov I Xm, pa jasneje opredeljujeta to skupino grobov v čas poznega 5. st. S stratigrafsko
Redke grobne celote s slovenskega prostora iz Idrije pri Bači, Socerba in Vinice prav zaraÄ lego groba 87 v grobišču Cerinasca d'Arbedo pa je nakazan tudi relativni odnos pred
krajevnih posebnosti ne nudijo najboljših opor za kronološko opredeljevanje. Vendar J « stavljenih vrst certoških fibul do mlajšega horizonta s klasičnimi »tessinskimi« fibulami
nakazuje njihovo časovno mesto kulturna sredina, iz katere izhajajo, saj se najdišča s tenjÄ X. Vrste.131
fibulami uvrščajo v horizont grobišč med Sočo in Uno (si. 42), ki je najbolje datiran«
Iz nekropole Cerinasca d'Arbedo je znana še fibula IX. a vrste, ki je bila najdena v
Jezerinah, kjer so grobovi s fibulami/inačice VII. vrste najpogostejši v času Lt B2 — C.1'» istem delu grobišča kot omenjena fibula XI. c vrste, tako da tudi sodi v isti čas. To doka
Da je razvoj certoških fibul dosegel to stopnjo oblikovanosti dejansko šele v času okrc
zujejo tudi sorodni primerki iz Guda in Dalpe, ki se nahajajo v poznih grobovih stopnje
300 pr. n. š., dokazujejo sorodne, čeprav zopet .povsem lokalne fibule iz ligurskega pod-jf Tessin C 132 (si. 22).
ročja, kjer so z značilno keramiko, med katero je tudi etruščansko-campanjski kylix, dati«
Depoje Dercolo, Vandoies di Sopra in Cerinasca d'Arbedo enačijo še certoške fibule
rane v 3. stol.123 (si. 42 f>).
VTI. c vrste, ki sodijo med najštevilnejše v tem področju (si. 44 A). 133 Za datacijo teh fibul
je pomemben še bogat grob z negovsko čelado iz Ca Morte. Ta grob vežejo z že omenje
Alpe
nima grobovoma 25 iz Pianezza in 141 iz Ca Morte drobna kačasta fibula in bronasta
Certoška fibula se začne v severnem obrobju Padanske nižine in južnoalpskih dolinafl cista, z depojem iz Arbeda pa stamnos situla, tako da sodi v isti čas — v horizont
uveljavljati v času horizonta depojev — iz Romalla in Dercola ter Arbeda Cerinasca in» Gplasecc« III zgodnje.134 To pa dokazuje, da je uporaba teh fibul istočasna v alpskem in
Vandoiesa di Sopra.
predalpskem prostoru.
Da se fibule te variante pojavijo sočasno v celotnem alpskem svetu, pa kljub slabo
Največ vrst certoških fibul predstavlja depo iz Arbeda Cerinasca, v katerem se nahajajo»
tako fibule izhajajoče iz jugovzhodno-alpskega — estenskega področja (II. in I. b — si« ohrarijenim celotam s področja adiške doline, dokazujejo grobovi iz Diirrnberga pri
43, 20) kot fibule, ki so značilne za ta prostor (X.o in VII. c — si.35 t), 44 A). 124 Depo, j Halleinu. Grob 1/2 je mlajši kot grob 1/3 in precej sočasen z grobom 1/1, v katerem se
ki sodi v čas sredine 5. st.,125 datira hkrati začetek mode certoških fibul v teh deželat« nahajata fibuli Marzabotto tipa Lt A.135 V približno isti čas se uvrščajo še drugi grobovi
To dejstvo potrjujejo tudi fibule H. vrste iz Romalla in Castel Telvane, saj skupaj sfibuloj
tega najdišča kot npr. 32/2, 55/2 ter grob s fibulo te inačice iz Wildenroth-Grafratha.136
iz Arbeda izpričujejo le širjenje iz slovenskega prostora (si. 43), kjer so zgodnejše. Toll
V grobu 39/3 iz Diirrnberga se nahaja nekoliko mlajša fibula VIL vrste, ki jo označu
povezave v istem času nakazujejo še fibule VI. vrste iz depoja iz Vandoiesa,126 ki so m jejo večji zavoji peresovine in bolj iztegnjena oblika, kar jo uvršča med sorodne, včasih
času srede 5. st. v matičnih središčih (si. 25) v splošni rabi. Depo iz Vandoiesa di Soprafj že precej degenerirane primerke te vrste v prostoru severno od Alp (si. 44 • ) . Ta grob
je precej sočasen z grobovoma 2 in 4, tako da sodi v pozen Lt A, morda pa že na prehod
v Lt BI. Podobne fibule so znane še v sklopu grobov iz Richterskellerja in groba 12 iz
Diirrnberga, ki prav tako sodijo v čas poznega Lt A (2), ponekod pa se obdržijo še v čas
13
LtBl. '
43 Karta razprostranjenosti certoških fibul II. vrste
II. Typs
372
Velike certoške fibule X. vrste se v alpskem svetu pojavijo v dveh različnih izvedbah:
zahodno od linije Adiža—Inn vtim. obliki tessinskih fibul (inačica n), vzhodno pa s fibu
lami variante I, ki so oblikovno bližje estensko-slovensldm primerkom te vrste kot pa svo
jim zahodnim sosedom. Tako je s to certoško fibulo orisano tudi kulturno-zgodovinsko
obeležje teh pokrajin (si. 31).
Za datacijo fibul variante XI nam služijo predvsem grobovi iz Dürrnberga, saj so tirol
ski primerki v glavnem brez ohranjenih celot. Tako za relativno kot absolutno časovno
mesto teh fibul je pomemben grob 44/1, ki je mlajši od groba 44/2, kateri se uvršča med
klasične predstavnike Lt A. 138 Razen tega se v grobu 44/1 nahaja še fibula zgodnjelatenske
sheme z masivnim lokom, ki laJhko sodi že v čas Lt BI. Za isti čas govori tudi grob 10/1.
Verbreitungskarte der Certosafibeln MMed grobnimi pridatki ima fibulo Marzabotto tipa, ki se v tej obliki še pojavlja v zgod373
Jugozahodna Panonija in zahodni Balkan
To področje je s svojimi kulturnimi skupinami razčlenjeno v več lokalnih faciesov
•lržnopanonsko-balkanskega halštata, ki so s certoško fibulo povezani z jugovzhodnodalpskim s v e t o m . Od tod so jo prevzeli in jo nato tudi po svoje preoblikovali.
Le s posameznimi fibulami H. in IV. vrste so segle zgodnje certoške fibule tudi na pod
ročje zahodnega Balkana (si. 8, 43), kjer je zlasti pomembna Donja dolina kot posrednik
nted Slovenijo, Panonijo in Bosno. V Donji dolini je nakazana istočasnost priliva novih
oblik certoških fibul, saj se v grobu 9 M. Petroviča jun. srečajo fibule H. in V. vrste. Tako
44 Karta razprostranjenosti b, c in g variant VII. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der
Varianten b, c und g des VIL Typs der Certosafibeln
njem Lt B. Hkrati pa je sočasen z grobom 10/2, v katerem je podobna fibula kot v grobu
44/1.139 Njihovo 140uporabo v zgodnjem 4. st. pa dokazujeta še grobova iz Kuffarna in Aua
v Leithagebirge.
V osrednjem in zahodnem alpskem področju je nekako v istem času — v stopnji Tessin
D oz. Golasecca III srednje prevladala moda značilnih »tessinskih« certoških fibul (si.
31 0)- Na najdiščih južnoalpskih dolin, kot so v Arbedu, Castanedi, Brembatte Sottu
in CaMorti, je z njimi predstavljen izrazit poznohalštatski horizont, v katerem se že po
javijo posamezni latenski elementi.141 Medtem ko so v notranjealpskem svetu kot v Miinsingenu ali Spiezu že v sklopu zgodnjelatenskega horizonta Ltlb oz. LtBl. 1 4 2 Vendar
se je tudi tod ohranila njih uporaba v čas Lt B2,143 kar je pravzaprav enak pojav kot v
celotnem področju južno od Alp od Pada do Save in Sane.
374
10
11
45 Zagradje (1—5): izbor iz groba 2 — Auswahl aus dem Grab 2; Potpečine (6—8): grob (Grab)
XIX/1; Crvena Lokva (9—11): izbor iz groba gomile CHI — Auswahl aus dem Grab des Grab
hügels CHI. 2, 4 jantar (Bernstein), 10 srebro (Silber), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1/2
375
Jugozahodna Panonija in zahodni Balkan
To področje je s svojimi kulturnimi skupinami razčlenjeno v več lokalnih faciesov
•lržnopanonsko-balkanskega halštata, ki so s certoško fibulo povezani z jugovzhodnodalpskim s v e t o m . Od tod so jo prevzeli in jo nato tudi po svoje preoblikovali.
Le s posameznimi fibulami H. in IV. vrste so segle zgodnje certoške fibule tudi na pod
ročje zahodnega Balkana (si. 8, 43), kjer je zlasti pomembna Donja dolina kot posrednik
nted Slovenijo, Panonijo in Bosno. V Donji dolini je nakazana istočasnost priliva novih
oblik certoških fibul, saj se v grobu 9 M. Petroviča jun. srečajo fibule H. in V. vrste. Tako
44 Karta razprostranjenosti b, c in g variant VII. vrste certoških fibul — Verbreitungskarte der
Varianten b, c und g des VIL Typs der Certosafibeln
njem Lt B. Hkrati pa je sočasen z grobom 10/2, v katerem je podobna fibula kot v grobu
44/1.139 Njihovo 140uporabo v zgodnjem 4. st. pa dokazujeta še grobova iz Kuffarna in Aua
v Leithagebirge.
V osrednjem in zahodnem alpskem področju je nekako v istem času — v stopnji Tessin
D oz. Golasecca III srednje prevladala moda značilnih »tessinskih« certoških fibul (si.
31 0)- Na najdiščih južnoalpskih dolin, kot so v Arbedu, Castanedi, Brembatte Sottu
in CaMorti, je z njimi predstavljen izrazit poznohalštatski horizont, v katerem se že po
javijo posamezni latenski elementi.141 Medtem ko so v notranjealpskem svetu kot v Miinsingenu ali Spiezu že v sklopu zgodnjelatenskega horizonta Ltlb oz. LtBl. 1 4 2 Vendar
se je tudi tod ohranila njih uporaba v čas Lt B2,143 kar je pravzaprav enak pojav kot v
celotnem področju južno od Alp od Pada do Save in Sane.
374
10
11
45 Zagradje (1—5): izbor iz groba 2 — Auswahl aus dem Grab 2; Potpečine (6—8): grob (Grab)
XIX/1; Crvena Lokva (9—11): izbor iz groba gomile CHI — Auswahl aus dem Grab des Grab
hügels CHI. 2, 4 jantar (Bernstein), 10 srebro (Silber), ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1/2
375
46 Vražiči: izbor iz groba III/5 — Auswahl aus dem Grab III/5; 7, 9 železo (Eisen), ostalo bron 47 Čardak: izbor iz groba gomile VI —Auswahl aus dem Grab des Grabhügels VI. 1. 1—6, 8, 9,
(sonst Bronze); vse (alles) 1/2
14 bron (Bronze); 7 steklovina (Glasmasse); 15 železo (Eisen); 11 kost (Knochen); 12, 13 kamen
(Stein); vse (alles) 1 /2
prve kot druge se nahajajo v grobovih, ki tvorijo enoten horizont, katerega lahko glede
144
na njegovo celotno gradivo vzporejamo s certoškim horizontom Dolenjske.
gumbka (sl. 46: 2, 1, 3; 47: 1—5), ki so mlajše v okviru stopnje Glasinca V a. To kaže
S V. vrsto se je certoška fibula uveljavila na širokem področju od Velem St. Vida do
tudi kombinacija s fibulo domače izvedbe JU. vrste in s samostrelno fibulo XM. vrste
Glasinca (si. 18), kjer je postala ena izmed vodilnih oblik 5. st. Za časovno opredelitev
(cfr. sl. 48).14'
teh fibul so pomembni grobovi iz Beremenda in Crvene Lokve, kjer so skupaj z ločnimi
Poleg fibul V. vrste so v bosanskem prostoru znane še certoške fibule, ki so neka hi
fibulami s pravokotno nogo (si. 45: 9,10), ter Zagradja in Talin, v katerih so med pridatki
bridna oblika nastala po vzoru fibul HI. in I. 6 vrste (sl. 45: 7).148 Pojavijo se v mlajšem
profilirane jantarjeve jagode, obeski in ilirsko-grška čelada mlajše variante (si. 45: 2, 4).
času Glasinca V a, kar dokazujejo grobovi, med pridatki katerih so ločne fibule s pravo
To so namreč značilne oblike tega področja, ki se nahajajo v dobro datiranih celotah
kotno nogo in certoške fibule XHI. vrste (sl. 48:2,3). 1 4 9 Tako časovna razlika med pojavom
145
Atenice, Novega Pazarja in Kačnja.
variant teh fibul v jugovzhodno-predalpskem in bosanskem prostoru podpira domnevo o
slovenskem vzoru fibul (sl. 20 •).
Na glasinaškem področju so znane tudi lokalne priredbe te vrste fibul. So nekoliko
mlajše, saj so med spremnimi najdbami ločne fibule z dolgo nogo, ki so prav tako nastale
Močan jugovzhodnopredalpski vpliv v panonsko-balkanski svet se izraža tudi s cerpo »zahodnem« vzoru fibul (si. 47:1, 2),14S ter ločne fibule z visoko pravokotno nogo brez
toškimi fibulami XHI. vrste, ki preoblikovane v mlajšem času postanejo značilnost tega
376
377
46 Vražiči: izbor iz groba III/5 — Auswahl aus dem Grab III/5; 7, 9 železo (Eisen), ostalo bron 47 Čardak: izbor iz groba gomile VI —Auswahl aus dem Grab des Grabhügels VI. 1. 1—6, 8, 9,
(sonst Bronze); vse (alles) 1/2
14 bron (Bronze); 7 steklovina (Glasmasse); 15 železo (Eisen); 11 kost (Knochen); 12, 13 kamen
(Stein); vse (alles) 1 /2
prve kot druge se nahajajo v grobovih, ki tvorijo enoten horizont, katerega lahko glede
144
na njegovo celotno gradivo vzporejamo s certoškim horizontom Dolenjske.
gumbka (sl. 46: 2, 1, 3; 47: 1—5), ki so mlajše v okviru stopnje Glasinca V a. To kaže
S V. vrsto se je certoška fibula uveljavila na širokem področju od Velem St. Vida do
tudi kombinacija s fibulo domače izvedbe JU. vrste in s samostrelno fibulo XM. vrste
Glasinca (si. 18), kjer je postala ena izmed vodilnih oblik 5. st. Za časovno opredelitev
(cfr. sl. 48).14'
teh fibul so pomembni grobovi iz Beremenda in Crvene Lokve, kjer so skupaj z ločnimi
Poleg fibul V. vrste so v bosanskem prostoru znane še certoške fibule, ki so neka hi
fibulami s pravokotno nogo (si. 45: 9,10), ter Zagradja in Talin, v katerih so med pridatki
bridna oblika nastala po vzoru fibul HI. in I. 6 vrste (sl. 45: 7).148 Pojavijo se v mlajšem
profilirane jantarjeve jagode, obeski in ilirsko-grška čelada mlajše variante (si. 45: 2, 4).
času Glasinca V a, kar dokazujejo grobovi, med pridatki katerih so ločne fibule s pravo
To so namreč značilne oblike tega področja, ki se nahajajo v dobro datiranih celotah
kotno nogo in certoške fibule XHI. vrste (sl. 48:2,3). 1 4 9 Tako časovna razlika med pojavom
145
Atenice, Novega Pazarja in Kačnja.
variant teh fibul v jugovzhodno-predalpskem in bosanskem prostoru podpira domnevo o
slovenskem vzoru fibul (sl. 20 •).
Na glasinaškem področju so znane tudi lokalne priredbe te vrste fibul. So nekoliko
mlajše, saj so med spremnimi najdbami ločne fibule z dolgo nogo, ki so prav tako nastale
Močan jugovzhodnopredalpski vpliv v panonsko-balkanski svet se izraža tudi s cerpo »zahodnem« vzoru fibul (si. 47:1, 2),14S ter ločne fibule z visoko pravokotno nogo brez
toškimi fibulami XHI. vrste, ki preoblikovane v mlajšem času postanejo značilnost tega
376
377
48 Čavarine: izbor iz groba gomile IV — Auswahl aus dem Grab des Grabhügels IV; vse {alles) 1/2
50 Sanski most: izbor iz groba 121 — Auswahl aus dem Grab 121. 6,9,12 železo {Eisen), 10 jantar,
železo {Bernstein, Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vse {alles) 1/2
49 Sanski most: izbor iz groba 76 — Auswahl aus dem Grab 76. 1—3, 6 bron {Bronze), 4 jantar,
steklovina, železo {Bernstein, Glasmasse, Eisen), 5 jantar, steklovina {Bernstein, Glasmasse); 7,8
železo {Eisen); 9, 10 glina {Ton), vse {alles) 1 /2
področja (sl. 30). Pojavijo se v istem časovnem horizontu kot v Sloveniji. Tako v Beremendu, Adaševcih kot na Glasincu so z njimi v grobovih najdbe, kot so astragalni pasovi,
dvokrake igle (sl. 48), fibule s pravokotno nogo, trakaste fibule in certoške fibule m . 6
379
48 Čavarine: izbor iz groba gomile IV — Auswahl aus dem Grab des Grabhügels IV; vse {alles) 1/2
50 Sanski most: izbor iz groba 121 — Auswahl aus dem Grab 121. 6,9,12 železo {Eisen), 10 jantar,
železo {Bernstein, Eisen), ostalo bron {sonst Bronze); vse {alles) 1/2
49 Sanski most: izbor iz groba 76 — Auswahl aus dem Grab 76. 1—3, 6 bron {Bronze), 4 jantar,
steklovina, železo {Bernstein, Glasmasse, Eisen), 5 jantar, steklovina {Bernstein, Glasmasse); 7,8
železo {Eisen); 9, 10 glina {Ton), vse {alles) 1 /2
področja (sl. 30). Pojavijo se v istem časovnem horizontu kot v Sloveniji. Tako v Beremendu, Adaševcih kot na Glasincu so z njimi v grobovih najdbe, kot so astragalni pasovi,
dvokrake igle (sl. 48), fibule s pravokotno nogo, trakaste fibule in certoške fibule m . 6
379
•h*.
o
°
A
0
o
o
o
A
A?
0
0
®
O
o
0
0
///
A
O
D
<^S
certoške fibule XIII.vrste
jugovzhod, alpske živalske fibule
železne fibule
fibule zgodnje (atenske sh s m e
A
\
0
0
H
Lei
0
LÖ]
o
o
0
0
\
A°
o
o
0
°o
D °
0
0
o
*®
o
0
o
D
° D
^Do
ov
v
\
\
\«
\e*
51 Razprostranjenost fibul na grobišču v Szentlörincu — Verbreitung der Fibeln aus dem Gräber
feld von Szentlörinc
vrste, ki so značilne za pozni horizont Glasinca V a.150 Relativni odnos teh fibul do mlaj
šega horizonta s fibulami inačice XIII h pa nakazujeta grobišči v Sanskem mostu in Szent
lörincu.
Prve certoške fibule Sanskega mostu se pojavijo v obliki inačic HI., V. in VII. vrste.
Tem se pridružijo še samostrelne fibule z živalsko glavico na koncu noge in certoške fibule
XEDL (a in c) vrste (si. 49: 2, 3). 151 Uvrščajo se v horizont, ki ga označujejo še dvokrake
152
igle, železne pašne spone in udarni noži. Drugi horizont grobov pa označujejo fibule
lokalne izvedbe XIII. vrste, jugovzhodnoalpske živalske fibule (si. 50: 1—3), ter fibule
s čolničastim lokom. Tako ene kot druge imajo pogostokrat dodatno okrasno peresovino
z zankami, ki je očitno značilna lastnost fibul tega časa v Sanskem mostu.153 Kombinacija
certoških fibul XIII. h variante s fibulami s čolničastim lokom in nazaj zavito nogo, ki se
idejno približujejo zgodnjelatenski shemi panonskih fibul Lt B, pa jih opredeljujejo v sredino
154
in drugo pol. 4. st.
Glede na lego v grobišču v Sanskem mostu se v nakazan časovni horizont uvrščata še
155
grobova s certoškima fibulama XII. vrste, s čemer le potrjujeta datacijo teh fibul v širšem
prostoru med Krko in Sano (si. 41).
V Szentlörincu, ki je po gradivu precej soroden Samskemu mostu, se certoške fibule
XTTT. vrste pojavijo večinoma že v obliki variante h. Njihovo časovno mesto je nakazano
s horizontalno stratigrafijo grobišča, saj sodijo v horizont grobov, ki je starejši od sicer
maloštevilnih grobov srednjega Lt B (si. 51).156 Tako je v Szentlörincu in Sanskem mostu
predstavljen čas uporabe te variante XHL vrste certoških fibul v razponu 4. st.
380
52 Karta razprostranjenosti g, h in m variant X. vrste certoških fibul - Verbreitungskarte der
Varianten g, h und m des X. Typs der Certosafibeln
Na liško japodskem področju, ki je za tuje vplive precej zaprto z izrazito samosvojim
razvojem, se je certoška fibula uveljavila z drugačnimi vrstami kot v bosansko panonskem
prostoru.
Temu svetu je lastna ločna fibula z dolgo nogo s pestičastim gumbkom (protocertoška
fibula).157 V njenih razvojnih variantah ji lahko sledimo od časa okrog 600 pr. n. š., ko
158
se pojavi, dalje, tako da jo najdemo skupaj tudi s certoško fibulo X. vrste. Ravno tako
pa lahko vidimo v njej prototip helenističnodobnih fibul, kot jih poznamo iz Baske ali
Asserie.150 Osnovna shema loka in noge ostane v bistvu enaka, le velikost se spreminja
in dvignjen pestičast gumbek noge doživi spremembo, saj ga nadomesti jezičast proti nogi
obrnjen zaključek. Podoben razvoj te vrste fibul pa je zaslediti tudi onstran Jadrana —
160
v italskem svetu.
Zaprtost japodskega prostora, ki izključuje tako kvalitetni prehod predcertoške fibule
v certoško, kot tudi zmožnost posredovanja in ekspanzije v sosednje dežele, govori ta
proti prikazovanju »protocertoške« fibule kot prototip certoške fibule v tem področju.161
Certoška fibula se pojavi v japodskem prostoru šele s fibulami VIL, X. in XI. vrste.
Fibule variante VII b, ki so znane iz Like le v redkih primerkih, datira grob 266 iz Kompölja.162 Običajne pa so fibule X. vrste, ki jih v tem področju označuje bolj trakast lok,
163
večkrat »čolničasto« usločen, in pa fibule XI. vrste. Oboje so značilne za poznohalštatski
horizont tega prostora. Njihov pričetek lahko opredelimo s pomočjo primerjave z jugo381
•h*.
o
°
A
0
o
o
o
A
A?
0
0
®
O
o
0
0
///
A
O
D
<^S
certoške fibule XIII.vrste
jugovzhod, alpske živalske fibule
železne fibule
fibule zgodnje (atenske sh s m e
A
\
0
0
H
Lei
0
LÖ]
o
o
0
0
\
A°
o
o
0
°o
D °
0
0
o
*®
o
0
o
D
° D
^Do
ov
v
\
\
\«
\e*
51 Razprostranjenost fibul na grobišču v Szentlörincu — Verbreitung der Fibeln aus dem Gräber
feld von Szentlörinc
vrste, ki so značilne za pozni horizont Glasinca V a.150 Relativni odnos teh fibul do mlaj
šega horizonta s fibulami inačice XIII h pa nakazujeta grobišči v Sanskem mostu in Szent
lörincu.
Prve certoške fibule Sanskega mostu se pojavijo v obliki inačic HI., V. in VII. vrste.
Tem se pridružijo še samostrelne fibule z živalsko glavico na koncu noge in certoške fibule
XEDL (a in c) vrste (si. 49: 2, 3). 151 Uvrščajo se v horizont, ki ga označujejo še dvokrake
152
igle, železne pašne spone in udarni noži. Drugi horizont grobov pa označujejo fibule
lokalne izvedbe XIII. vrste, jugovzhodnoalpske živalske fibule (si. 50: 1—3), ter fibule
s čolničastim lokom. Tako ene kot druge imajo pogostokrat dodatno okrasno peresovino
z zankami, ki je očitno značilna lastnost fibul tega časa v Sanskem mostu.153 Kombinacija
certoških fibul XIII. h variante s fibulami s čolničastim lokom in nazaj zavito nogo, ki se
idejno približujejo zgodnjelatenski shemi panonskih fibul Lt B, pa jih opredeljujejo v sredino
154
in drugo pol. 4. st.
Glede na lego v grobišču v Sanskem mostu se v nakazan časovni horizont uvrščata še
155
grobova s certoškima fibulama XII. vrste, s čemer le potrjujeta datacijo teh fibul v širšem
prostoru med Krko in Sano (si. 41).
V Szentlörincu, ki je po gradivu precej soroden Samskemu mostu, se certoške fibule
XTTT. vrste pojavijo večinoma že v obliki variante h. Njihovo časovno mesto je nakazano
s horizontalno stratigrafijo grobišča, saj sodijo v horizont grobov, ki je starejši od sicer
maloštevilnih grobov srednjega Lt B (si. 51).156 Tako je v Szentlörincu in Sanskem mostu
predstavljen čas uporabe te variante XHL vrste certoških fibul v razponu 4. st.
380
52 Karta razprostranjenosti g, h in m variant X. vrste certoških fibul - Verbreitungskarte der
Varianten g, h und m des X. Typs der Certosafibeln
Na liško japodskem področju, ki je za tuje vplive precej zaprto z izrazito samosvojim
razvojem, se je certoška fibula uveljavila z drugačnimi vrstami kot v bosansko panonskem
prostoru.
Temu svetu je lastna ločna fibula z dolgo nogo s pestičastim gumbkom (protocertoška
fibula).157 V njenih razvojnih variantah ji lahko sledimo od časa okrog 600 pr. n. š., ko
158
se pojavi, dalje, tako da jo najdemo skupaj tudi s certoško fibulo X. vrste. Ravno tako
pa lahko vidimo v njej prototip helenističnodobnih fibul, kot jih poznamo iz Baske ali
Asserie.150 Osnovna shema loka in noge ostane v bistvu enaka, le velikost se spreminja
in dvignjen pestičast gumbek noge doživi spremembo, saj ga nadomesti jezičast proti nogi
obrnjen zaključek. Podoben razvoj te vrste fibul pa je zaslediti tudi onstran Jadrana —
160
v italskem svetu.
Zaprtost japodskega prostora, ki izključuje tako kvalitetni prehod predcertoške fibule
v certoško, kot tudi zmožnost posredovanja in ekspanzije v sosednje dežele, govori ta
proti prikazovanju »protocertoške« fibule kot prototip certoške fibule v tem področju.161
Certoška fibula se pojavi v japodskem prostoru šele s fibulami VIL, X. in XI. vrste.
Fibule variante VII b, ki so znane iz Like le v redkih primerkih, datira grob 266 iz Kompölja.162 Običajne pa so fibule X. vrste, ki jih v tem področju označuje bolj trakast lok,
163
večkrat »čolničasto« usločen, in pa fibule XI. vrste. Oboje so značilne za poznohalštatski
horizont tega prostora. Njihov pričetek lahko opredelimo s pomočjo primerjave z jugo381
^^A,
vzhodnopredalpskim svetom, od koder je prišla pobuda zanje (si. 31, 36). Iz uporabe pj
so prišle v času pojava certoških fibul VII. f vrste, na kar kaže zlasti grobišče v Jezerinah*
Z grobovi 121 a, 216 in 95 so predstavljene najzgodnejše certoške fibule jezerinske;
nekropole, ki se hkrati uvrščajo v prvi horizont mlajšeželeznodobnih grobov tega groJ
164
bišča. Fibuli X. vrste se po svoji shemi uvrščata v inačico g (si. 52), tako da se zaradi
mlajših tendenc v oblikovanju razlikujeta od običajnih liških primerkov. V sklopu nekro
1
pole se nahajata v predelu, zlasti grob 216, ki že meji na latenskodobni del grobišča. «
S tem je nakazan isti čas uporabe kot v jugozahodnem delu Slovenije, kjer so te fibule;
značilne za »vojaški« horizont grobov poznohalštatskega obdobja. Tako je z njimi datiran
tudi prvi mladohalštatski horizont grobov v Jezerinah, katerega začetek ne more biti sta
rejši od sredine 4. st. 166
km Grob 95 iz Jezerin dokazuje isti čas tudi za fibulo XII. vrste. Te so precej pogoste
na japodskih nekropolah (si. 41). Posamezni primerki, ki še nimajo izrazito oblikovanih
krilc, kažejo, da seje tod morda celo porajalo njihovo oblikovanje.167 Čas njihove nošnje
pa tudi v Liki ne more biti drugačen, saj so na eni strani v Sloveniji, na drugi pa v Jeze
rinah in Sanskem mostu datirane v predlatenski horizont 4. st.
Fibule VII. / vrste so vodilna oblika naslednjega — mlajšega horizonta grobov v Jeze
rinah. Nahajajo se v grobovih v predelu grobišča, kjer so pogoste tudi fibule srednjelatenske sheme. Z latenskimi fibulami pa so skupaj tudi v sklopu posameznih grobov,
tako da njihova uporaba v času Lt B 2 in C ni sporna.168 To časovno opredelitev dopol
njujeta še dva depoja iz japodsko-liburnijskega področja. Z najdbo iz Gradine v Jagodnji
gornji je dokazana prisotnost te fibule v sredini liburnijsko-helenističnega nakita, ki daje
čas ante quem non poznega 4. oz. 3. st.169 Mazinski depo pa je datiran z novci v čas preloma
2. v 1. st. pr. n. š.,170 kar dokazuje trajanje teh fibul skozi vso srednjelatensko obdobje.
Japodsko-liburnijski svet je preoblikoval še eno vrsto certoških fibul (si. 20). Oblikam
fibul inačic c in d I. vrste so bile za vzor verjetno starejše fibule b variante te vrste, za kar
govori shema fibul, ki je v bistvu ostala enaka. Čas njihove uporabe predstavljajo celote
v Jagodnji gornji, Asserii, Ninu in Baski z gradivom pozno liburnijsko-helenističnega
značaja, v Ribiču pa s fibulo srednjelatenske sheme. Tako so bile v modi sočasno s certoškimi fibulami VII. /vrste v že predstavljenem časovnem obdobju.171
Sklep
Ideja oblikovanja, ki ga kot nov tip prinaša certoška fibula, se je porodila v širšem
prostoru med Tibero in Savo, pri čemer je bila pobuda morda le italska, za kar govore
zlasti fibule IV. vrste (si. 8). Vendar se to snovanje v času njihovega uveljavljanja izraža
tudi s povsem jugo-vzhodno predalpskimi vrstami fibul, ki so razmeroma številne (I.—III.
vrsta). Te izpričujejo na eni strani estensko in na drugi strani dolenjsko pobudo, pri čemer
je mesto svetolucijske skupine v toliko izredno, ker je, kot vezni člen, vedno soudeležena
pri ustvarjanju v obeh področjih. Iz estensko-slovenskega prostora je nato mogoče slediti
širjenju certoških fibul v alpski ter panonsko-balkanski svet.
Jugovzhodnopredalpski prostor je posredoval fibule H, in I. b vrste predvsem v alpske
dežele (si. 43, 20 •). Z varianto I 6 pa je vplival tudi na zahodnobalkansko področje,
kjer je bilo izoblikovanih več lokalnih inačic certoških fibul — I c, d in HI b (si. 20 A, •).
Neposrednejši vpliv v vzhodne dežele pa dokazujejo fibule V. in XIII. vrste (si. 18, 30),
ki kot poslednji utrip halštatske kulture povezujejo dežele med Sočo in Donavo ter Drino.
Izžarevanje estenskega kroga je bilo usmerjeno na področje južnoalpskih dolin, kamor
so se širile fibule IX. a in X. a vrste, ki se pojavijo predvsem na prostoru Golasecca kulture
(si. 22, 35 Ö). Fibule VII. vrste pa so postale lastne več alpskim skupnostim (si. 44).
382
Izredno široko razprostranjenost certoških fibul predstavlja »klasična« X. vrsta (si. 31).
Njihovo izvorno področje je najverjetneje Bologna, od koder so se preko estenskega kroga
razširile v prazgodovinski »evropski« svet, kjer so se razvejale v niz inačic, ki jim sledimo
od Rena in Donave do Save in Une. Njihov pomen ni le v tem, da zadnjič izpričujejo
»halštatsko svojstvo« teh dežela predlatenskega časa, temveč da se s svojimi čistimi vari
antami javljajo le na zaključenih geografskih področjih (si. 31) in tako nakazujejo dolo
čene faciese, katere lahko zaradi že »zgodovinskega« časa vežemo na posamezne etnične
172
skupine.
Z najmlajšimi priredbami certoških fibul (VII. e, /, h, IX. 6, c, XII., I. c, d) se že kaže
razdrobljenost skupnosti med Padom in Savo ter Uno, saj so le-te bolj lokalnega značaja,
medtem ko jih v alpskem svetu skoraj ne zasledimo več. Še najbolj izrazite so fibule XH.
vrste ki povezujejo prostor med Krko in Sano (si. 41). Fibule VII. (c, /, h) vrste predstav
ljajo na eni strani obalpsko skupnost ter drugo, ki prostorsko delno sovpada s prvo, ven
dar se širi do Une oz. Arna (si. 42). Tako predstavljajo te vrste fibul zožene kulturne
kroge, katerih središča se pojavijo v novih geografskih prostorih. Z njimi je nakazana
kontinuiteta halštatskega prebivalstva v latenski čas, ki je v tem prostoru sicer sprejelo
latensko modo, vendar jo je po svoje preoblikovalo in hkrati razvijalo dalje lastni — nelatenski oblikovni zaklad.
Časovni
horizonti
o b d o b j a na
mladohalštatskega
Dolenjskem
V sklopu intenzivnejših raziskovanj halštatske kulture Slovenije zadnjih let je bilo
podano tudi kronološko in kulturnozgodovinsko vrednotenje mladohalštatskega obdobja,
tako da je mesto jugovzhodnopredalpske skupnosti v prazgodovinskem svetu tega dela
Evrope osvetljeno tako dobro, da vabi k nadalnjemu proučevanju in diskusiji.
V razpravi Halštatska kultura v Sloveniji je S. Gabrovec173 prepričljivo izpeljal novo
kronološko razdelitev na posamezne časovne horizonte. Z njimi je nakazal tudi kontinuiranost razvoja kulture in tako zabrisal sicer tradicionalno ločitev na staro in mladohalštatsko obdobje, saj je tako občutljivi čas prehoda vključil v časovno stopnjo Stična —
Novo mesto in jo razdelil v dva horizonta, tako da Stična 2 označuje že čas Ha Dl. Na
slednji stopnji, ki sta predmet naše obravnave, saj ju želimo s pomočjo certoških fibul
ter analize gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic podrobneje opredeliti, pa je označil
kot skitsko — Ha D2/3 in negovsko — Ha D3. Da s to delitvijo ni bila izrečena zadnja
beseda nam priča referat Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum,1''4, kjer sta
S. Gabrovec in O. H. Frey v skupnem delu pri ponovnem vrednotenju gradiva na širši
osnovi vnesla novosti, ki se tičejo tudi kronološke delitve že imenovanega skitskega ho
rizonta. Le-ta je razdeljen v dva horizonta — dvogrebenaste čelade in certoške fibule. Če
je predstavitev skitskega horizonta175 dognana in je le njegov začetek postavljen časovno
nekoliko previsoko,176 saj skoraj v celoti odgovarja na novo vpeljanemu horizontu cer
toške fibule, pa ostane horizont dvogrebenaste čelade nejasno formuliran. Nedvomna je
razlika v nošnji fibul, saj je v prvem horizontu pogosta kačasta fibula s svojimi značilnimi
jugovzhodnoalpskimi variantami,177 medtem ko se v drugem horizontu uveljavi niz cer
toških fibul. Ločitev obeh horizontov na podlagi dvogrebenaste čelade pa je težja, saj je
številnejša v grobovih mlajšega horizonta, kjer je cesto skupaj s predmeti, ki sodijo pod
skitski vpliv, kot pa v eponimnem, ko je med grobnimi pridatki bolj redka.178 Tako po
imenovanje horizontov ni najbolj posrečeno, kar pa ne zmanjšuje upravičenosti nakazane
delitve.
383
^^A,
vzhodnopredalpskim svetom, od koder je prišla pobuda zanje (si. 31, 36). Iz uporabe pj
so prišle v času pojava certoških fibul VII. f vrste, na kar kaže zlasti grobišče v Jezerinah*
Z grobovi 121 a, 216 in 95 so predstavljene najzgodnejše certoške fibule jezerinske;
nekropole, ki se hkrati uvrščajo v prvi horizont mlajšeželeznodobnih grobov tega groJ
164
bišča. Fibuli X. vrste se po svoji shemi uvrščata v inačico g (si. 52), tako da se zaradi
mlajših tendenc v oblikovanju razlikujeta od običajnih liških primerkov. V sklopu nekro
1
pole se nahajata v predelu, zlasti grob 216, ki že meji na latenskodobni del grobišča. «
S tem je nakazan isti čas uporabe kot v jugozahodnem delu Slovenije, kjer so te fibule;
značilne za »vojaški« horizont grobov poznohalštatskega obdobja. Tako je z njimi datiran
tudi prvi mladohalštatski horizont grobov v Jezerinah, katerega začetek ne more biti sta
rejši od sredine 4. st. 166
km Grob 95 iz Jezerin dokazuje isti čas tudi za fibulo XII. vrste. Te so precej pogoste
na japodskih nekropolah (si. 41). Posamezni primerki, ki še nimajo izrazito oblikovanih
krilc, kažejo, da seje tod morda celo porajalo njihovo oblikovanje.167 Čas njihove nošnje
pa tudi v Liki ne more biti drugačen, saj so na eni strani v Sloveniji, na drugi pa v Jeze
rinah in Sanskem mostu datirane v predlatenski horizont 4. st.
Fibule VII. / vrste so vodilna oblika naslednjega — mlajšega horizonta grobov v Jeze
rinah. Nahajajo se v grobovih v predelu grobišča, kjer so pogoste tudi fibule srednjelatenske sheme. Z latenskimi fibulami pa so skupaj tudi v sklopu posameznih grobov,
tako da njihova uporaba v času Lt B 2 in C ni sporna.168 To časovno opredelitev dopol
njujeta še dva depoja iz japodsko-liburnijskega področja. Z najdbo iz Gradine v Jagodnji
gornji je dokazana prisotnost te fibule v sredini liburnijsko-helenističnega nakita, ki daje
čas ante quem non poznega 4. oz. 3. st.169 Mazinski depo pa je datiran z novci v čas preloma
2. v 1. st. pr. n. š.,170 kar dokazuje trajanje teh fibul skozi vso srednjelatensko obdobje.
Japodsko-liburnijski svet je preoblikoval še eno vrsto certoških fibul (si. 20). Oblikam
fibul inačic c in d I. vrste so bile za vzor verjetno starejše fibule b variante te vrste, za kar
govori shema fibul, ki je v bistvu ostala enaka. Čas njihove uporabe predstavljajo celote
v Jagodnji gornji, Asserii, Ninu in Baski z gradivom pozno liburnijsko-helenističnega
značaja, v Ribiču pa s fibulo srednjelatenske sheme. Tako so bile v modi sočasno s certoškimi fibulami VII. /vrste v že predstavljenem časovnem obdobju.171
Sklep
Ideja oblikovanja, ki ga kot nov tip prinaša certoška fibula, se je porodila v širšem
prostoru med Tibero in Savo, pri čemer je bila pobuda morda le italska, za kar govore
zlasti fibule IV. vrste (si. 8). Vendar se to snovanje v času njihovega uveljavljanja izraža
tudi s povsem jugo-vzhodno predalpskimi vrstami fibul, ki so razmeroma številne (I.—III.
vrsta). Te izpričujejo na eni strani estensko in na drugi strani dolenjsko pobudo, pri čemer
je mesto svetolucijske skupine v toliko izredno, ker je, kot vezni člen, vedno soudeležena
pri ustvarjanju v obeh področjih. Iz estensko-slovenskega prostora je nato mogoče slediti
širjenju certoških fibul v alpski ter panonsko-balkanski svet.
Jugovzhodnopredalpski prostor je posredoval fibule H, in I. b vrste predvsem v alpske
dežele (si. 43, 20 •). Z varianto I 6 pa je vplival tudi na zahodnobalkansko področje,
kjer je bilo izoblikovanih več lokalnih inačic certoških fibul — I c, d in HI b (si. 20 A, •).
Neposrednejši vpliv v vzhodne dežele pa dokazujejo fibule V. in XIII. vrste (si. 18, 30),
ki kot poslednji utrip halštatske kulture povezujejo dežele med Sočo in Donavo ter Drino.
Izžarevanje estenskega kroga je bilo usmerjeno na področje južnoalpskih dolin, kamor
so se širile fibule IX. a in X. a vrste, ki se pojavijo predvsem na prostoru Golasecca kulture
(si. 22, 35 Ö). Fibule VII. vrste pa so postale lastne več alpskim skupnostim (si. 44).
382
Izredno široko razprostranjenost certoških fibul predstavlja »klasična« X. vrsta (si. 31).
Njihovo izvorno področje je najverjetneje Bologna, od koder so se preko estenskega kroga
razširile v prazgodovinski »evropski« svet, kjer so se razvejale v niz inačic, ki jim sledimo
od Rena in Donave do Save in Une. Njihov pomen ni le v tem, da zadnjič izpričujejo
»halštatsko svojstvo« teh dežela predlatenskega časa, temveč da se s svojimi čistimi vari
antami javljajo le na zaključenih geografskih področjih (si. 31) in tako nakazujejo dolo
čene faciese, katere lahko zaradi že »zgodovinskega« časa vežemo na posamezne etnične
172
skupine.
Z najmlajšimi priredbami certoških fibul (VII. e, /, h, IX. 6, c, XII., I. c, d) se že kaže
razdrobljenost skupnosti med Padom in Savo ter Uno, saj so le-te bolj lokalnega značaja,
medtem ko jih v alpskem svetu skoraj ne zasledimo več. Še najbolj izrazite so fibule XH.
vrste ki povezujejo prostor med Krko in Sano (si. 41). Fibule VII. (c, /, h) vrste predstav
ljajo na eni strani obalpsko skupnost ter drugo, ki prostorsko delno sovpada s prvo, ven
dar se širi do Une oz. Arna (si. 42). Tako predstavljajo te vrste fibul zožene kulturne
kroge, katerih središča se pojavijo v novih geografskih prostorih. Z njimi je nakazana
kontinuiteta halštatskega prebivalstva v latenski čas, ki je v tem prostoru sicer sprejelo
latensko modo, vendar jo je po svoje preoblikovalo in hkrati razvijalo dalje lastni — nelatenski oblikovni zaklad.
Časovni
horizonti
o b d o b j a na
mladohalštatskega
Dolenjskem
V sklopu intenzivnejših raziskovanj halštatske kulture Slovenije zadnjih let je bilo
podano tudi kronološko in kulturnozgodovinsko vrednotenje mladohalštatskega obdobja,
tako da je mesto jugovzhodnopredalpske skupnosti v prazgodovinskem svetu tega dela
Evrope osvetljeno tako dobro, da vabi k nadalnjemu proučevanju in diskusiji.
V razpravi Halštatska kultura v Sloveniji je S. Gabrovec173 prepričljivo izpeljal novo
kronološko razdelitev na posamezne časovne horizonte. Z njimi je nakazal tudi kontinuiranost razvoja kulture in tako zabrisal sicer tradicionalno ločitev na staro in mladohalštatsko obdobje, saj je tako občutljivi čas prehoda vključil v časovno stopnjo Stična —
Novo mesto in jo razdelil v dva horizonta, tako da Stična 2 označuje že čas Ha Dl. Na
slednji stopnji, ki sta predmet naše obravnave, saj ju želimo s pomočjo certoških fibul
ter analize gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic podrobneje opredeliti, pa je označil
kot skitsko — Ha D2/3 in negovsko — Ha D3. Da s to delitvijo ni bila izrečena zadnja
beseda nam priča referat Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum,1''4, kjer sta
S. Gabrovec in O. H. Frey v skupnem delu pri ponovnem vrednotenju gradiva na širši
osnovi vnesla novosti, ki se tičejo tudi kronološke delitve že imenovanega skitskega ho
rizonta. Le-ta je razdeljen v dva horizonta — dvogrebenaste čelade in certoške fibule. Če
je predstavitev skitskega horizonta175 dognana in je le njegov začetek postavljen časovno
nekoliko previsoko,176 saj skoraj v celoti odgovarja na novo vpeljanemu horizontu cer
toške fibule, pa ostane horizont dvogrebenaste čelade nejasno formuliran. Nedvomna je
razlika v nošnji fibul, saj je v prvem horizontu pogosta kačasta fibula s svojimi značilnimi
jugovzhodnoalpskimi variantami,177 medtem ko se v drugem horizontu uveljavi niz cer
toških fibul. Ločitev obeh horizontov na podlagi dvogrebenaste čelade pa je težja, saj je
številnejša v grobovih mlajšega horizonta, kjer je cesto skupaj s predmeti, ki sodijo pod
skitski vpliv, kot pa v eponimnem, ko je med grobnimi pridatki bolj redka.178 Tako po
imenovanje horizontov ni najbolj posrečeno, kar pa ne zmanjšuje upravičenosti nakazane
delitve.
383
"1
m
K razjasnjevanju relativnih odnosov teh dveh horizontov dodajamo poskus stri
grafsko kronološke analize gomile iz Volčjih njiv. Gomilno grobišče v Dolenjskih Toplicah I
pa nam na novo predstavlja časovno razdelitev v okviru certoškega in negovskega nori- I
zonta.
Volčje njive
179
Gomila sodi v krog vzhodnodolenjskih gomil, ki so sorazmerno majhne.
Ker
gomila delno uničena, zlasti v jugovzhodnem predelu, je vrednost njene kronološke pred
stavitve okrnjena.
Osrednjo skupino v gomili tvorijo grobovi 3, 9 in 10 (si. 53). Glede grobne konstrukcije
se zdi, da je grob 3 centralni grob, ki pa je z ozirom na globino precej sočasen z grobom 9.
Kačasta fibula iz groba 9 (si. 5 4 : 8) je enaka fibuli iz groba VII/39 z Magdalenske gore
Ta je značilni predstavnik horizonta kačastih fibul,180 hkrati pa še navezan na horizont '
Stične 2, kar izpričuje poleg ležeči ženski grob VII/40. 1 8 1 Tako opredeljuje časovno mesto 1
groba 9 kačasta fibula, ki je najpogostejša prav v horizontu kačastih fibul,182 saj so starejše
— v času Stične 2 moderne kačaste fibule s pestiči. 1 8 8 Isti čas izpričuje tudi obročast nakit
tako iz groba 9 kot iz groba 3 (si. 54: 7, 9, l). 1 8 4 Izmed skupine osrednjih grobov je glede
na globino najmlajši grob grob 10, 185 in predstavlja vezni člen h grobu 4. Zdi se, daje s
tem ženskim grobom neposredno povezan otroški grob 17, ki pa je verjetno sočasen z
grobovoma 14 in 15, za kar govori enotnost načina njihovega pokopa v gomilo (si. 53, 54:
10—19). V časovni razpon med grobovoma 10 in 17 pa utegnejo soditi še grobovi 5, 6 in
1, ki so brez izrazitih grobnih pridatkov. Lasni obroček iz groba 4 (si. 5 4 : 13) zamenja
v ženski noši starejše obročke, znane iz groba 9 (si. 5 4 : 7). Običajno ga najdemo skupaj
s kačastimi fibulami mlajših variant (si. 54: 10), ki prav tako dokazujejo postopne modne
spremembe v okviru horizonta kačastih fibul,186 in pa s certoškimi fibulami IT. in V. vrste.187
Da je ta skupina že bližja certoškemu horizontu kot osrednji grobovi, nakazuje še fibula
iz groba 17 (si. 54: 17). 1 8 8
Grobovi 16, 13 in 7 predstavljajo naslednji horizont grobov, saj so zakopani že v nasutje gomile. S pridatki groba 7 se uvrščajo v čas zgodnjih certoških fibul (si. 54: 20).189
Zelo verjetno sodijo v ta čas še najdbe iz razmetanega groba s točke 2, saj so bronaste
pločevinaste cevčice po načinu izdelave sorodne lasnim obročkom groba 7 (si. 5 4 : 21, 25).
Keramika pa je podobna keramiki iz grobov 18 in 21 (si. 54: 30), ki sta bila pokopana
približno v istem obdobju kot našteti grobovi. Lasni obroček iz groba 18 je namreč so
roden obročkom iz groba 4 (si. 54: 13) in ne more biti mlajši od certoškega horizonta.
Pridatki groba 20 (si. 54: 29) pa nakazujejo prisotnost skitskih elementov, ki so ravno
tako značilni za omenjeni horizont. 1 9 0
Glede na lego je nekoliko nejasno mesto groba 2 (si. 53). Ker je nedvomno mlajši kot
grob 17, se uvršča v časovni razpon med skupino, ki jo predstavlja grob 7 in najmlajšo
skupino grobov zunanjega kroga. Okrašen bronast klin (si. 5 4 : 36) povezuje ta grob z
grobovoma 11/13 in XIII/55 z Magdalenske gore. 1 9 1 Pašna spona izdelana v estenskem
slogu opredeljuje grob 11/13 v 5. st. Tako je tudi uporaba dvogrebenaste čelade nedvomno
izpričana za ta čas, kar je potrjeno še z grobom z dvogrebenasto čelado z Vač, v katerem
je pašna spona, ki sodi v isti krog in čas kot magdalenska, 198 ter z najdbo iz Smarjete, kjer
je čelada v kombinaciji z dvema situlama. 193 Na isti horizont veže grob 2 še bronasta plo
ščica (si. 54: 34), ki je sorodna falerci iz groba 11/38 z Magdalenske gore. 194 Le-ta se z
okrasnima svastikama uvršča v skupino grobov s soiodnimi »skitskimi« elementi, znanimi
še iz drugih grobov tega najdišča ter groba V/33 iz Dolenjskih Toplic (T. 38: 2, 3). 1 9 6 Ker
so ti predmeti iz svinčene oz. cinaste zlitine in tako izdelek domačih rokodelcev, so ne
dvomno mlajši kot bronasti primerki iz groba 1/99 iz Stične, ki so tudi ikonografsko dru384
18
19
53 Volčje njive: stratigrafija gomile — Stratigraphie des Grabhügels
t
M
.//¥ ,
—
i
A' /
l i i/
vt
x
H...
eačni-"6 Ta grob, v katerem sta tudi certoški fibuli enaki kot v grobu 7 iz Volčjih njiv
(V. vrsta), potrjuje sočasnost »rdeče generacije« grobov iz Volčjih njiv (si. 53, 54: 7—30).
V stiski gomili pa se uvršča v krog grobov, v katerem je ležal znameniti grob 104 z negovsko čelado italske variante. 197 Tako je z njima določen pojav skitskih vplivov v jugovzhodnoalpskem prostoru, hkrati pa je dana možnost absolutne datacije začetka hori
zonta certoške fibule.
Grobove zunanjega kroga gomile v Volčjih njivah — 12, 11, 8 in 21 opredeljujejo certoška fibula iz groba 12 (si. 54: 31) in pašna garnitura ter dvoglavi gumbek iz groba 21
(si. 54: 38—43), ki jih uvrščajo v čas poznega certoškega horizonta. 198 Njihov relativni
• odnos v okviru tega horizonta pa je že nakazan z lego v gomili (si. 53).
Prikazani grobni — »generacijski« horizonti gomile z Volčjih njiv (si. 53, 54) kažejo
na kontinuiran razvoj s postopnimi spremembami v noši, pri čemer se opaznejša zamenjava
(kačasta fibula : certoška fibula, lasni obroček s pregibom : valjasti uhan, domača konjska
" oprema : skitska oprema 199 itd.) dejansko vrši v času groba 104 iz Stične. S tem je po
novno utemeljena ločitev med horizontoma kačastih in certoških fibul, hkrati pa naka
zana možnost spoznavanja posameznih rodov v njunem okviru.
"X
, A /
:XK
'~>X\
'-,s •-.
\
\\\
tn : i
6
v "Sv
; J)
//
\\
/ 3
' /1 H V
"XM>
/ "-1 ;
\ i nOOL._
rw
_./
17
Dolenjske Toplice
36
54 Volčje njive: značilni grobovi — Charakteristische Gräber (cf. GABROVEC 1956)
Kljub temu da o gomilah iz Dolenjskih Toplic nimamo tako dobrih podatkov kot o
gomili iz Volčjih njiv, saj nam je ohranjeno le golo gradivo in globine posameznih gro
bov,200 pa nam dajejo zanimive namige o kronoloških in družbenih odnosih v mladohalštatskem obdobju.
V primerjavi z gomilo iz Volčjih njiv začenja topliška nekropola šele v času, ko se v
Volčjih njivah vrši zakopavanje poslednjih grobov.
Najboljši predstavnici prvega horizonta grobov v Dolenjskih Toplicah sta gomili VI
in VII. V obeh gomilah so bile certoške fibule VII. a, XUL in V. vrste. Moške grobove
teh gomil označujejo fibule VII. a in XIII. vrste, kar dokazujejo grobovi VI/5, VI/6, VII/14
. in 11/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 5 1 : 4 ; 1 1 : 1 , 2). Z grobovi kot so VI/4, VI/15 in VII/19 (T.
44: 5; 47: 2; 52: 4) pa se nam predstavlja ženska noša, kateri so lastne fibule V. vrste.
S temi grobovi je tako izpričan čas čistega certoškega horizonta. Le najstarejši (najgloblji)
grobovi teh gomil — VI/10 in VII/17, h katerim lahko pritegnemo še grobova 8 in 15
gomile XI, kažejo bolj raznolike sestavine.
V grobu VI/10 (T. 46: 1—3) omenjena »nenavadna fibula« — očalarka in čolničasta
fibula, z že skoraj trakastim lokom, iz groba VII/17 (T. 52: 16), ki jima na Dolenjskem
ne poznamo ustreznih primerjav, izhajata iz nekega konzervativnega okolja mladohalštatskega časa. 201 Iz takšne sredine nedvomno izvira obesek v obliki konjička iz groba
XI/8 (T. 63: 5), ki je na japodskem področju pogost v grobovih časa Ha D 1—2.202 Vendar
celoten sestav tega groba z votlimi zapestnicami, valjastimi uhani ter trikotnimi obeski
(T. 63: 1—22)203 kaže, da sodi v čas certoškega horizonta. Isto velja za grob VII/17, saj
se nahajajo sorodne zapestnice v grobovih VIII/21 in XIII/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 8 1 :
9, 10). V grobu XI/15 pa se nahaja enozankasta ločna fibula z »glasinaško« nogo (T. 65:
12), ki kot tip prav tako izhaja iz starejšega obdobja. 204 Vendar je v tem grobu tudi cer
toška fibula (T. 65: 13), ki ga uvršča v certoški horizont. Da to ni izjema, pa dokazuje
grob XIII/5 iz Dobrniča, kjer je takšna fibula skupaj s trakasto fibulo (cfr. si. 10: 4 ali
12: 8). 2 0 s Tako je za to vrsto enozankastih fibul prav tako nakazan čas uporabe v poznem
horizontu kačastih fibul in zgodnjem certoških fibul.
Kljub raznovrstnosti pridatkov v teh grobovih je nakazan čas nastajanja XL, VIL
in VI. gomile v certoškem horizontu. Ker v gomilah VI in VII ni certoških fibul X. vrste,
— Arheološki vestnik
385
M
.//¥ ,
—
i
A' /
l i i/
vt
x
H...
eačni-"6 Ta grob, v katerem sta tudi certoški fibuli enaki kot v grobu 7 iz Volčjih njiv
(V. vrsta), potrjuje sočasnost »rdeče generacije« grobov iz Volčjih njiv (si. 53, 54: 7—30).
V stiski gomili pa se uvršča v krog grobov, v katerem je ležal znameniti grob 104 z negovsko čelado italske variante. 197 Tako je z njima določen pojav skitskih vplivov v jugovzhodnoalpskem prostoru, hkrati pa je dana možnost absolutne datacije začetka hori
zonta certoške fibule.
Grobove zunanjega kroga gomile v Volčjih njivah — 12, 11, 8 in 21 opredeljujejo certoška fibula iz groba 12 (si. 54: 31) in pašna garnitura ter dvoglavi gumbek iz groba 21
(si. 54: 38—43), ki jih uvrščajo v čas poznega certoškega horizonta. 198 Njihov relativni
• odnos v okviru tega horizonta pa je že nakazan z lego v gomili (si. 53).
Prikazani grobni — »generacijski« horizonti gomile z Volčjih njiv (si. 53, 54) kažejo
na kontinuiran razvoj s postopnimi spremembami v noši, pri čemer se opaznejša zamenjava
(kačasta fibula : certoška fibula, lasni obroček s pregibom : valjasti uhan, domača konjska
" oprema : skitska oprema 199 itd.) dejansko vrši v času groba 104 iz Stične. S tem je po
novno utemeljena ločitev med horizontoma kačastih in certoških fibul, hkrati pa naka
zana možnost spoznavanja posameznih rodov v njunem okviru.
"X
, A /
:XK
'~>X\
'-,s •-.
\
\\\
tn : i
6
v "Sv
; J)
//
\\
/ 3
' /1 H V
"XM>
/ "-1 ;
\ i nOOL._
rw
_./
17
Dolenjske Toplice
36
54 Volčje njive: značilni grobovi — Charakteristische Gräber (cf. GABROVEC 1956)
Kljub temu da o gomilah iz Dolenjskih Toplic nimamo tako dobrih podatkov kot o
gomili iz Volčjih njiv, saj nam je ohranjeno le golo gradivo in globine posameznih gro
bov,200 pa nam dajejo zanimive namige o kronoloških in družbenih odnosih v mladohalštatskem obdobju.
V primerjavi z gomilo iz Volčjih njiv začenja topliška nekropola šele v času, ko se v
Volčjih njivah vrši zakopavanje poslednjih grobov.
Najboljši predstavnici prvega horizonta grobov v Dolenjskih Toplicah sta gomili VI
in VII. V obeh gomilah so bile certoške fibule VII. a, XUL in V. vrste. Moške grobove
teh gomil označujejo fibule VII. a in XIII. vrste, kar dokazujejo grobovi VI/5, VI/6, VII/14
. in 11/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 5 1 : 4 ; 1 1 : 1 , 2). Z grobovi kot so VI/4, VI/15 in VII/19 (T.
44: 5; 47: 2; 52: 4) pa se nam predstavlja ženska noša, kateri so lastne fibule V. vrste.
S temi grobovi je tako izpričan čas čistega certoškega horizonta. Le najstarejši (najgloblji)
grobovi teh gomil — VI/10 in VII/17, h katerim lahko pritegnemo še grobova 8 in 15
gomile XI, kažejo bolj raznolike sestavine.
V grobu VI/10 (T. 46: 1—3) omenjena »nenavadna fibula« — očalarka in čolničasta
fibula, z že skoraj trakastim lokom, iz groba VII/17 (T. 52: 16), ki jima na Dolenjskem
ne poznamo ustreznih primerjav, izhajata iz nekega konzervativnega okolja mladohalštatskega časa. 201 Iz takšne sredine nedvomno izvira obesek v obliki konjička iz groba
XI/8 (T. 63: 5), ki je na japodskem področju pogost v grobovih časa Ha D 1—2.202 Vendar
celoten sestav tega groba z votlimi zapestnicami, valjastimi uhani ter trikotnimi obeski
(T. 63: 1—22)203 kaže, da sodi v čas certoškega horizonta. Isto velja za grob VII/17, saj
se nahajajo sorodne zapestnice v grobovih VIII/21 in XIII/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 8 1 :
9, 10). V grobu XI/15 pa se nahaja enozankasta ločna fibula z »glasinaško« nogo (T. 65:
12), ki kot tip prav tako izhaja iz starejšega obdobja. 204 Vendar je v tem grobu tudi cer
toška fibula (T. 65: 13), ki ga uvršča v certoški horizont. Da to ni izjema, pa dokazuje
grob XIII/5 iz Dobrniča, kjer je takšna fibula skupaj s trakasto fibulo (cfr. si. 10: 4 ali
12: 8). 2 0 s Tako je za to vrsto enozankastih fibul prav tako nakazan čas uporabe v poznem
horizontu kačastih fibul in zgodnjem certoških fibul.
Kljub raznovrstnosti pridatkov v teh grobovih je nakazan čas nastajanja XL, VIL
in VI. gomile v certoškem horizontu. Ker v gomilah VI in VII ni certoških fibul X. vrste,
— Arheološki vestnik
385
c=£^
+4-1,
12
55 Magdalenska gora: grob (Grab) H/11. 7, 8 kost (Knochen), 13 železo, bron (Eisen, Bronze)
ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1 /2
tj so značilne v negovskem horizontu, domnevamo, da sta zamrli. Pač pa so pogoste v
teh gomilah samostrelne certoške fibule XIII. vrste (T. 45: 4; 49: 2; 50: 5; 51: 4), kar po
806
novno dokazuje, da se pojavijo v času pred negovskim horizontom.
Sočasno s temi fibulami se uveljavi tudi moda samostrelnih fibul z naprej gledajočo
20
živalsko glavico (T. 69: 4, 5). ' Sestav groba XI/21 (T. 69) je podoben celoti groba 11/23
sfibulamaVIL a vrste (T. 11,12). Oba grobova pripadata skupini bogatih grobov z dvo208
erebenasto čelado, zlasti sta blizu grobu XIII/55 z Magdalenske gore. V isti čas se uvr
ščata še grobova 11/11 z Magdalenske gore (si. 55) in XIII/49 iz Brezij. Slednjega oprede
209
ljujejo trirobe puščične osti, ki jih v grobovih negovskega horizonta več ne zasledimo,
ostroga pa ga povezuje z grobom 11/23 iz Toplic (T. 11: 8). Tudi ornament motiva »bežečega psa« na pašni sponi iz groba XI/21 (T. 69: 6) je pogost v času certoškega horizon
ta.210
Podobo negovskega horizonta v celotnem časovnem razponu nam kaže zlasti gomila
V. Nastala je na njegovem začetku, tako da z vsemi številnimi grobovi dokumentira to
obdobje. Najstarejši — najglobji grob gomile — grob 9 (T. 24—26) je zgledni predstavnik
negovskega časa s še klasično halštatsko oborožitvijo •— tulasto sekiro in dvema sulicama.
V tej obliki jo zasledimo še v grobovih 33, 34 in 17 (T. 29: 3; 31:1,12; 37:1—3; 38: 9;
39:1,2), ki so stratigrafsko višji, vendar še vedno sodijo v prvi »knežji« horizont te gomile.
V grobu 17 se nahajajo tudi obroči za spenjanje211 (T. 31: 3—5), katerih pomen za časovni
odnos med temi grobovi pa je zaradi morebitnega naključja manjši, čeprav jih ne smemo
spregledati. Ti grobovi tvorijo enotno skupino, zlasti v primerjavi z višje ležečimi grobovi
kot so 14, 23, 36, 2 itd. (T. 22:1—10; 27:1—7; 33: 4—10; 36:1—8), tako da so v okviru
negovskega horizonta nedvomno starejši. To skupino pomnožujejo še grobovi iz drugih
gomil — XII/12, Xin/2, 1/7, III/8 (T. 76; 77; 2: 5—9; 20), ki so v posameznih gomilah
tudi v podobnem odnosu do ostalih grobov.
V Dolenjskih Toplicah je opaziti, da izpodriva tulasto sekiro enoplavutasta, ki pride
v mlajšem času v splošno rabo, kar se kaže zlasti v sklopu gomile V. Že od grobov 14 in
45 (T. 27: 5; 41: 4) dalje, ki sta sicer še na globini 2 m, se javlja le nova oblika sekire —
v grobovih 23, 6, 36 in 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Enak odnos je opaziti tudi v go
mili II, kjer sodi grob 22, v katerem je edina plavutasta sekira te gomile (T. 10:1), že med
poslednje, saj v mlajšem času negovskega horizonta v njo niso več pokopavali. V enakem
smislu moramo razumeti še grob 3 v primerjavi z grobom 8 v sklopu gomile III (T. 19:
2; 20: 1), grobove 9, 11, 23 in 26 v gomili XI (T. 64: 9; 67: 3; 70: 2; 71: 10), grobove
1, 4, 12 v gomili XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) ter grobova XII/1 ter VIII/20 (T. 74: 8;
55: 6). Grobovi gomil I in X (T. 1:12; 59: 6) pa nam dokazujejo, da zamenjava v uporabi
sekir ni bila nenadna.
Izredno zanimivo je, da v Toplicah ni niti ene uhate sekire, ki je npr. na Magdalenski
212
gori značilna v mlajših grobovih negovskega horizonta (si. 37: 5). Na Magdalenski gori
213
pa je enoplavutasta sekira redkost. Tako se z uhato sekiro na Magdalenski gori in enoplavutasto v Dolenjskih Toplicah predstavlja dvoje izdelovalnih središč, ki pa se v proiz
vodnji posameznih dobrin razlikujeta, kar se zdi nenavadno za tako bližnji, sorodni naj
dišči istega časa.
Vzporedno z uveljavljanjem enoplavutaste sekire zasledimo v teh grobovih še nož s
ploščatim nastavkom za ročaj (T. 22: 8; 27: 2 itd.), ki je prav tako novost v primerjavi
s starejšim nožem s trnastim nastavkom (T. 74: 7). Vendar ga zasledimo že v zgodnejših
grobovih kot npr. v XI/5 in VII/8 (T. 65:16; 49:6), ki kažeta, da je bil znan že v certoškem
horizontu. V splošni rabi pa je dejansko šele v času razvitega negovskega horizonta (T. 78:
11 itd.), kar dokazujejo tudi grobovi z Magdalenske gore.214
387
c=£^
+4-1,
12
55 Magdalenska gora: grob (Grab) H/11. 7, 8 kost (Knochen), 13 železo, bron (Eisen, Bronze)
ostalo bron (sonst Bronze); vse (alles) 1 /2
tj so značilne v negovskem horizontu, domnevamo, da sta zamrli. Pač pa so pogoste v
teh gomilah samostrelne certoške fibule XIII. vrste (T. 45: 4; 49: 2; 50: 5; 51: 4), kar po
806
novno dokazuje, da se pojavijo v času pred negovskim horizontom.
Sočasno s temi fibulami se uveljavi tudi moda samostrelnih fibul z naprej gledajočo
20
živalsko glavico (T. 69: 4, 5). ' Sestav groba XI/21 (T. 69) je podoben celoti groba 11/23
sfibulamaVIL a vrste (T. 11,12). Oba grobova pripadata skupini bogatih grobov z dvo208
erebenasto čelado, zlasti sta blizu grobu XIII/55 z Magdalenske gore. V isti čas se uvr
ščata še grobova 11/11 z Magdalenske gore (si. 55) in XIII/49 iz Brezij. Slednjega oprede
209
ljujejo trirobe puščične osti, ki jih v grobovih negovskega horizonta več ne zasledimo,
ostroga pa ga povezuje z grobom 11/23 iz Toplic (T. 11: 8). Tudi ornament motiva »bežečega psa« na pašni sponi iz groba XI/21 (T. 69: 6) je pogost v času certoškega horizon
ta.210
Podobo negovskega horizonta v celotnem časovnem razponu nam kaže zlasti gomila
V. Nastala je na njegovem začetku, tako da z vsemi številnimi grobovi dokumentira to
obdobje. Najstarejši — najglobji grob gomile — grob 9 (T. 24—26) je zgledni predstavnik
negovskega časa s še klasično halštatsko oborožitvijo •— tulasto sekiro in dvema sulicama.
V tej obliki jo zasledimo še v grobovih 33, 34 in 17 (T. 29: 3; 31:1,12; 37:1—3; 38: 9;
39:1,2), ki so stratigrafsko višji, vendar še vedno sodijo v prvi »knežji« horizont te gomile.
V grobu 17 se nahajajo tudi obroči za spenjanje211 (T. 31: 3—5), katerih pomen za časovni
odnos med temi grobovi pa je zaradi morebitnega naključja manjši, čeprav jih ne smemo
spregledati. Ti grobovi tvorijo enotno skupino, zlasti v primerjavi z višje ležečimi grobovi
kot so 14, 23, 36, 2 itd. (T. 22:1—10; 27:1—7; 33: 4—10; 36:1—8), tako da so v okviru
negovskega horizonta nedvomno starejši. To skupino pomnožujejo še grobovi iz drugih
gomil — XII/12, Xin/2, 1/7, III/8 (T. 76; 77; 2: 5—9; 20), ki so v posameznih gomilah
tudi v podobnem odnosu do ostalih grobov.
V Dolenjskih Toplicah je opaziti, da izpodriva tulasto sekiro enoplavutasta, ki pride
v mlajšem času v splošno rabo, kar se kaže zlasti v sklopu gomile V. Že od grobov 14 in
45 (T. 27: 5; 41: 4) dalje, ki sta sicer še na globini 2 m, se javlja le nova oblika sekire —
v grobovih 23, 6, 36 in 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Enak odnos je opaziti tudi v go
mili II, kjer sodi grob 22, v katerem je edina plavutasta sekira te gomile (T. 10:1), že med
poslednje, saj v mlajšem času negovskega horizonta v njo niso več pokopavali. V enakem
smislu moramo razumeti še grob 3 v primerjavi z grobom 8 v sklopu gomile III (T. 19:
2; 20: 1), grobove 9, 11, 23 in 26 v gomili XI (T. 64: 9; 67: 3; 70: 2; 71: 10), grobove
1, 4, 12 v gomili XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) ter grobova XII/1 ter VIII/20 (T. 74: 8;
55: 6). Grobovi gomil I in X (T. 1:12; 59: 6) pa nam dokazujejo, da zamenjava v uporabi
sekir ni bila nenadna.
Izredno zanimivo je, da v Toplicah ni niti ene uhate sekire, ki je npr. na Magdalenski
212
gori značilna v mlajših grobovih negovskega horizonta (si. 37: 5). Na Magdalenski gori
213
pa je enoplavutasta sekira redkost. Tako se z uhato sekiro na Magdalenski gori in enoplavutasto v Dolenjskih Toplicah predstavlja dvoje izdelovalnih središč, ki pa se v proiz
vodnji posameznih dobrin razlikujeta, kar se zdi nenavadno za tako bližnji, sorodni naj
dišči istega časa.
Vzporedno z uveljavljanjem enoplavutaste sekire zasledimo v teh grobovih še nož s
ploščatim nastavkom za ročaj (T. 22: 8; 27: 2 itd.), ki je prav tako novost v primerjavi
s starejšim nožem s trnastim nastavkom (T. 74: 7). Vendar ga zasledimo že v zgodnejših
grobovih kot npr. v XI/5 in VII/8 (T. 65:16; 49:6), ki kažeta, da je bil znan že v certoškem
horizontu. V splošni rabi pa je dejansko šele v času razvitega negovskega horizonta (T. 78:
11 itd.), kar dokazujejo tudi grobovi z Magdalenske gore.214
387
ZE
56 Este: železni predmeti iz groba Capadoglio 34 —Eisenfunde aus dem Grab Capadoglio 34; vse
{alles) 1/2
Če se v tem času vrši tudi sprememba v oborožitvi glede na število sulic, je še dvomno.
Dejstvo je, da primerjava grobov kot so 11/23, XI/21, V/9, V/17, V/33, XII/12, XIII/2
itd. (T. 11: 11, 12; 26: 4, 5; 29: 3; 31: 12; 39: 1, 2; 69: 2, 3; 76: 1, 2; 77:1, 2) z mlaj
šimi grobovi V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, m / l , 111/4 itd. (T- 22: 10; 33: 10; 34: 7;
7 5 : 1 ; 8 0 : 1 ; 71: 9; 18:11; 19:1, 8) kaže, da so v mlajšem razdobju negovskega horizonta
v grobovih pogosteje nahaja le ena sulična ost. Predvidevam, da ta sprememba odseva
način oborožitve, ki je v tem času domača prostoru zgodnjelatenske kulture.215
Podoben problem se odpira tudi v zvezi z nošo. V moških grobovih v Dürrnbergu in
Auu 216 se nahaja le po ena velika certoška fibula (X. I vrste), kar je že neko »pravilo« tam
kajšnje noše. Ravno tako pa srečamo po eno fibulo tudi v mlajših moških grobovih v
Toplicah (T. 78: 3; 72: 1; 66: 13,; 22: 2; 2: 5) in Magdalenski gori (si. 37: l). 2 1 7 Zdi se,
da gre tudi v tem primeru za enako modo kot v zgodnjelatenskem alpskem svetu.
Zgodnjelatenski vpliv je na Dolenjskem vsekakor prisoten. Opazen je v zgodnjelatenskih mečih, obročkih za spenjanje (T. 31: 3—5) ter predrtih pašnih sponah (T. 78: 5;
74: 6). 218 V tem smislu lahko razumemo topliško samostrelno fibulo z dvema živalskima
glavicama iz groba XIII/16 (T. 81: 3), ki pa je po slogu in motiviki domača, saj ni na njej
zaslediti potez značilne keltske stilizacije.212 Sad te pobude se verjetno kaže še v spenjanju
drobno narebrenih zapestnic in nanožnic z zakovico220 (T. 81: 4, 5, 9, 11 itd.), ki so na
Dolenjskem ravno tako značilne šele v času negovskega horizonta.
V topliških grobovih se kaže še ena novost poznohalštatskega časa — izdelava nakitnih
predmetov iz železa221 (T. 38: 4, 5; 60: 1, 2; 74: 3; 14: 10). Železna certoška fibula X.
vrste (T. 38: 4, 5) in železna predrta pašna spona (T. 74: 6) nas preko Est (si. 56) popeljeta
do zgodnjelatenskega sveta (si. 57), za katerega je značilen pojav železnega nakita že v
času Lt A. 2 2 2 Tako je ideja zopet zgodnjelatenska, poti širjenja pobude v jugovzhodnopredalpski prostor pa so zapletenejši problem.
Grob V/33 (T. 38; 39: 1, 2) dokazuje, da se železne fibule pojavijo že na začetku ne
govskega horizonta. V gomili sodi med grobove prvega »knežjega« horizonta, z okrasnima
živalskima svastikama (T. 38: 2, 3) pa se navezuje na starejše grobove certoškega hori
zonta. 223 V isti čas se uvršča tudi železna fibula s trakastim lokom. V grobu 11/30 je glede
na globino in spremstvo valjastih uhanov z jelenčki (T. 14: 1—11) opredeljena med zgod
nejše grobove negovskega horizonta.224 V grobu XIII/6, ki se zdi nekoliko mlajši, pa je
skupaj z železno predrto pašno spono (T. 74: 1—7). Železne so tudi pašne spone s prečko
po sredi (T. 49: 5; 71: 1). Njihov pojav je nakazan z grobom 8 gomile VII iz Toplic (T.
388
57 Karta razprostranjenosti železnih certoških fibul X. vrste D in predrtih pašnih spon • —
Verbreitungskarte der eisernen Certosafibeln des X. Typs D und der durchbrochenen Gürteütaken •
(cfr. O. H. Frey 1974)
49), v katero so nehali pokopavati najpozneje v zgodnjem negovskem horizontu. Kot
značilna nova oblika so te spone 226 v uporabi zlasti v mlajšem času, za kar govori npr.
grob XI/26 (T. 71) z enoplavutasto sekiro, eno sulično ostjo in z obročki za spenjanje.
Železne pašne spone s prečko, obročki s trnom in železne fibule pa so znane tudi v
južnopanonskem —• severozahodnobosanskem prostoru. 226 Z grobiščema v Szentlörincu
in Sanskem mostu, kjer se te najdbe nahajajo v grobovih poslednjega halštatskega hori
zonta, je prikazano, da je tudi tod nastopila moda »železa« približno v istem času kot na
Dolenjskem.
Tako je nakazana povezava Dolenjske tudi z južnopanonskim prostorom, s katerim
ima skupne drugačne elemente227 kot z italslcim. Ker se je uveljavila izdelava železnega
nakita v celotnem področju od Pada do Donave precej sočasno, gre očitno za enotno
smer v razvoju, ki jo je narekoval nastajajoči zgodnjelatenski ustvarjalni potencial. V
Slovenijo pa je verjetno prišla prvotna pobuda le iz zahoda (— severozahoda), za kar govori
zlasti prostorski stik zgodnjelatenske in poznohalštatske kulture tega področja (si. 57).228
Medtem ko smo prikazali ločitev med starejšim in mlajšim časom v okviru negovskega
horizonta s pomočjo moških grobov, pa jo je z ženskimi grobovi težje predstaviti. V go
milah II, X in XI, katerih začetek sodi v certoški horizont, saj ga predstavljajo grobovi
11/23,11/35, XI/21 (T. 11, 12, 16, 69), se obdržijo certoške fibule V. vrste še v negovskodobnih grobovih kot npr. v 11/16,11/19, X/6, XI/12 (T. 8: 3; 9: 9; 58: 3; 66:12), kar pa
glede na naravo ženske noše ni posebna izjema.229 Poleg že omenjenih železnih fibul (T.
14: 10) so v času zgodnjega negovskega horizonta v uporabi še manjše fibule X. in XI.
vrste (T. 5:2, 3; 15: 6, 7).
389
ZE
56 Este: železni predmeti iz groba Capadoglio 34 —Eisenfunde aus dem Grab Capadoglio 34; vse
{alles) 1/2
Če se v tem času vrši tudi sprememba v oborožitvi glede na število sulic, je še dvomno.
Dejstvo je, da primerjava grobov kot so 11/23, XI/21, V/9, V/17, V/33, XII/12, XIII/2
itd. (T. 11: 11, 12; 26: 4, 5; 29: 3; 31: 12; 39: 1, 2; 69: 2, 3; 76: 1, 2; 77:1, 2) z mlaj
šimi grobovi V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, m / l , 111/4 itd. (T- 22: 10; 33: 10; 34: 7;
7 5 : 1 ; 8 0 : 1 ; 71: 9; 18:11; 19:1, 8) kaže, da so v mlajšem razdobju negovskega horizonta
v grobovih pogosteje nahaja le ena sulična ost. Predvidevam, da ta sprememba odseva
način oborožitve, ki je v tem času domača prostoru zgodnjelatenske kulture.215
Podoben problem se odpira tudi v zvezi z nošo. V moških grobovih v Dürrnbergu in
Auu 216 se nahaja le po ena velika certoška fibula (X. I vrste), kar je že neko »pravilo« tam
kajšnje noše. Ravno tako pa srečamo po eno fibulo tudi v mlajših moških grobovih v
Toplicah (T. 78: 3; 72: 1; 66: 13,; 22: 2; 2: 5) in Magdalenski gori (si. 37: l). 2 1 7 Zdi se,
da gre tudi v tem primeru za enako modo kot v zgodnjelatenskem alpskem svetu.
Zgodnjelatenski vpliv je na Dolenjskem vsekakor prisoten. Opazen je v zgodnjelatenskih mečih, obročkih za spenjanje (T. 31: 3—5) ter predrtih pašnih sponah (T. 78: 5;
74: 6). 218 V tem smislu lahko razumemo topliško samostrelno fibulo z dvema živalskima
glavicama iz groba XIII/16 (T. 81: 3), ki pa je po slogu in motiviki domača, saj ni na njej
zaslediti potez značilne keltske stilizacije.212 Sad te pobude se verjetno kaže še v spenjanju
drobno narebrenih zapestnic in nanožnic z zakovico220 (T. 81: 4, 5, 9, 11 itd.), ki so na
Dolenjskem ravno tako značilne šele v času negovskega horizonta.
V topliških grobovih se kaže še ena novost poznohalštatskega časa — izdelava nakitnih
predmetov iz železa221 (T. 38: 4, 5; 60: 1, 2; 74: 3; 14: 10). Železna certoška fibula X.
vrste (T. 38: 4, 5) in železna predrta pašna spona (T. 74: 6) nas preko Est (si. 56) popeljeta
do zgodnjelatenskega sveta (si. 57), za katerega je značilen pojav železnega nakita že v
času Lt A. 2 2 2 Tako je ideja zopet zgodnjelatenska, poti širjenja pobude v jugovzhodnopredalpski prostor pa so zapletenejši problem.
Grob V/33 (T. 38; 39: 1, 2) dokazuje, da se železne fibule pojavijo že na začetku ne
govskega horizonta. V gomili sodi med grobove prvega »knežjega« horizonta, z okrasnima
živalskima svastikama (T. 38: 2, 3) pa se navezuje na starejše grobove certoškega hori
zonta. 223 V isti čas se uvršča tudi železna fibula s trakastim lokom. V grobu 11/30 je glede
na globino in spremstvo valjastih uhanov z jelenčki (T. 14: 1—11) opredeljena med zgod
nejše grobove negovskega horizonta.224 V grobu XIII/6, ki se zdi nekoliko mlajši, pa je
skupaj z železno predrto pašno spono (T. 74: 1—7). Železne so tudi pašne spone s prečko
po sredi (T. 49: 5; 71: 1). Njihov pojav je nakazan z grobom 8 gomile VII iz Toplic (T.
388
57 Karta razprostranjenosti železnih certoških fibul X. vrste D in predrtih pašnih spon • —
Verbreitungskarte der eisernen Certosafibeln des X. Typs D und der durchbrochenen Gürteütaken •
(cfr. O. H. Frey 1974)
49), v katero so nehali pokopavati najpozneje v zgodnjem negovskem horizontu. Kot
značilna nova oblika so te spone 226 v uporabi zlasti v mlajšem času, za kar govori npr.
grob XI/26 (T. 71) z enoplavutasto sekiro, eno sulično ostjo in z obročki za spenjanje.
Železne pašne spone s prečko, obročki s trnom in železne fibule pa so znane tudi v
južnopanonskem —• severozahodnobosanskem prostoru. 226 Z grobiščema v Szentlörincu
in Sanskem mostu, kjer se te najdbe nahajajo v grobovih poslednjega halštatskega hori
zonta, je prikazano, da je tudi tod nastopila moda »železa« približno v istem času kot na
Dolenjskem.
Tako je nakazana povezava Dolenjske tudi z južnopanonskim prostorom, s katerim
ima skupne drugačne elemente227 kot z italslcim. Ker se je uveljavila izdelava železnega
nakita v celotnem področju od Pada do Donave precej sočasno, gre očitno za enotno
smer v razvoju, ki jo je narekoval nastajajoči zgodnjelatenski ustvarjalni potencial. V
Slovenijo pa je verjetno prišla prvotna pobuda le iz zahoda (— severozahoda), za kar govori
zlasti prostorski stik zgodnjelatenske in poznohalštatske kulture tega področja (si. 57).228
Medtem ko smo prikazali ločitev med starejšim in mlajšim časom v okviru negovskega
horizonta s pomočjo moških grobov, pa jo je z ženskimi grobovi težje predstaviti. V go
milah II, X in XI, katerih začetek sodi v certoški horizont, saj ga predstavljajo grobovi
11/23,11/35, XI/21 (T. 11, 12, 16, 69), se obdržijo certoške fibule V. vrste še v negovskodobnih grobovih kot npr. v 11/16,11/19, X/6, XI/12 (T. 8: 3; 9: 9; 58: 3; 66:12), kar pa
glede na naravo ženske noše ni posebna izjema.229 Poleg že omenjenih železnih fibul (T.
14: 10) so v času zgodnjega negovskega horizonta v uporabi še manjše fibule X. in XI.
vrste (T. 5:2, 3; 15: 6, 7).
389
VI
VII
II
XI
XII
X
VIII
V
XIII X V I
I
III
58 Prikaz trajanja gomil v Dolenjskih Toplicah — Darstellung der Lebensdauer der Grabhügel in
Dolenjske Toplice
V izrazito negovskodobnih gomilah V, XIII, VIII in I starejših certoških fibul ni več.
V ženskih grobovih so običajne fibule s samostrelno peresovino — tako certoške XDI.
vrste kot jugovzhodnoalpske živalske fibule (T. 2 8 : 3, 4, 6; 3 2 : 4, 7 ; 3 5 : 6 ; 8 1 : 7). Zani
mivo je, da se samostrelne certoške fibule v prednegovskem času nahajajo pretežno v
moških grobovih (T. 49; 51), medtem ko v negovskem le izjemoma (T. 3 : 4—15). So
razmerno pozno v okviru negovskega horizonta se v Toplicah pojavijo jugovzhodnoalpske
živalske fibule. V gomilah se nahajajo v višje ležečih grobovih, pa tudi spremne najdbe
kažejo mlajše značilnosti (T. 8 1 : 6—11; 5 8 : 4—8).
Razlikovanje med moškimi in ženskimi grobovi sloni le na grobnih pridatkih, tako
nam moške označuje orožje, ženske pa nakit kot so ogrlice, uhani in zapestnice. Kljub
temu da zelo malo vemo o noši tega časa, pa se v Dolenjskih Toplicah kaže neko »pravilo«
v uporabi fibul. Od 59 grobov s fibulami je 29 ženskih in 30 moških. V ženskih grobovih
je običajno le po ena fibula, saj sta le v 3 grobovih po dve (T. 15: 6, 7 ; 32: 4, 7; 66: 3,12).
V certoškem horizontu so v modi certoške fibule V. vrste (T. 47: 2 ; 52: 4 ; 9 : 9), v ta čas
sodita še čolničasta in kačasta fibula (T. 52: 16; 7 : 3). V negovskem prevladajo fibule,
s samostrelno peresovino (T. 1: 9 ; 2 8 : 6; 3 2 : 4, 7 ; 3 5 : 6; 5 3 : 6; 5 8 : 1, 4 ; 8 1 : 3, 7 itd.),
v ženski uporabi pa so tudi fibule X. c, XI. in VIL 6 vrste (T. 15: 6, 7; 6 : 6 ; 8 8 : 5 ; 17: 5).
Podoba, ki jo kažejo moški grobovi, je drugačna. Od 30 grobov ima 16 po dve fibuli, eden
po tri (T. 2 5 : 2—5), in 13 po eno fibulo. V certoškem horizontu so v moških grobovih
značilne certoške fibule VII. a in XITL vrste ter samostrelne fibule z naprej gledajočo ži
valsko glavico, ki so vedno v paru (T. 1 1 : 1 , 2 ; 44: 8, 9 ; 4 5 : 3, 4 ; 69: 4, 5 itd.). V negov
skem horizontu jih zamenja par certoških fibul X. e variante (T. 2 5 : 4, 5 ; 3 8 : 4, 5 ; 70:
3, 4 ; 7 6 : 3, 11 itd.). V mlajšem razdobju tega horizonta pa se noša fibul spremeni, saj se
v grobovih običajno nahaja le po ena fibula. Še vedno so v rabi fibule X. vrste, pojavijo
390
se tudi fibule VH. b, VBDL., XI., XII. in XJJL vrste (T. 77: 3 ; 2 : 5; 3 : 4 ; 18: 9 ; 2 2 : 2 ; 66:
13; 7 2 : 1 ; 7 8 : 3).
Življenjski krog gomilnega grobišča Dolenjskih Toplic, ki se začne nekje v času certoškega horizonta in se zaključi v času še dokaj nejasnega konca halštatske ob vzniku
latenske kulture, izpričuje tri razvojne faze (si. 58).
Prvi horizont je predstavljen z gomilami VI, VII, II in XI, pri čemer je sam začetek
še meglen. Zanj je zanimiva sestavina, ki kaže nek priliv oblik iz prostora jugozahodno
od Toplic (grobovi VI/10, VII/17, XI/8). Vendar je njihova vrednost preveč neznatna
in nejasna, tako da ne morejo služiti niti za hipotezo o konkretnejšem stiku s tem pro
storom. V sklopu tega horizonta je opaziti prve »knežje« grobove v Toplicah, ki jih zasle
dimo v gomili II (T. 11,12,16) in v gomili XI (T. 6 3 : 1—22; 69). Zdi se, da predstavlja
gomila II in ob njej morda še gomila XI prve mogočne topliške družine. V negovskem
horizontu prevzame prvenstvo družina gomile V (T. 24—26, 29—31, 37, 38), ob kateri
je bogata še gomila XIII (T. 77, 78). Tako se s prehodom v drugo fazo ne pojavijo le nove
oblike materialne kulture kot npr. negovske čelade, certoške fibule X. in XI. vrste itd.,
temveč pride tudi do zamenjave »knežjih« družin (si; 58). V tretji fazi sta še vedno vodilni
gomili V in XIII (T. 22, 78), bogata pa je zopet družina gomile XI (T. 64; 66: 13—23).
Na splošno so grobovi revnejši, v posamezne gomile pa so prenehali pokopavati (si. 58).
Za ta čas je značilna še uvedba »latenske« noše ene fibule in ene sulice ter v orožju enopiavutaste sekire.
Pregled dognanj
Vključitev spoznanj življenjskih krogov gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic,
ki odsevajo sodobne razmere jugovzhodnopredalpskega prostora, v kronološko shemo
Dolenjske 230 prinaša novosti v vrednotenju mladohalštatskega obdobja.
V certoškem horizontu Dolenjske ločimo dve časovni fazi. Starejšo predstavlja tretja
»generacija« grobov gomile iz Volčjih njiv, s katero je nakazan tako odnos do starejšega
— horizonta kačastih fibul (1. in 2. generacija) kot do mlajše faze certoškega horizonta
(4. rod, si. 53). D a ta členitev ni le dozdevna, nam pričajo gomile iz Kosmatca pri Preski,
Dolenjega Boštanja in Brusnic. Te so značilne predstavnice horizonta kačastih fibul, z za
četkom certoškega pa so v nje prenehali pokopavati. 2 3 1 V Stični je ta faza certoškega hori
zonta označena z novim krogom grobov gomile I, v katerem se nahajata tudi groba 104
in 99. 2 3 2 Podobno sliko kažejo tudi gomile v Novem mestu. Z grobom 16, v katerem je
certoška fibula V. vrste, je predstavljen notranji — starejši krog grobov gomile I.-Nastanek
gomile II sodi na začetek certoškega horizonta, saj leži grob 8 v notranjosti; prav tako
pa tudi nekoliko mlajša grobova 5 in 19. 2 3 3 Spremembe pa niso opazne le v'okviru posa
meznih gomil, ko ene zamirajo, druge začenjajo, v tretjih pa nastajajo novi sloji grobov,
temveč tudi v materialni kulturi. Značilna novost, ki prihaja iz vzhoda, je »skitska« bojna
in konjska oprema. 2 3 4 Drugi priliv novih oblik predstavljajo fibule tim. »zahodnohalštatskega« tipa, 2 3 5 ki se nahajajo v grobovih predvsem tega časa. Povezave z italskim prosto
rom nakazujejo certoške fibule (si. 8, 18, 13), sled katerih je tudi negovska čelada italske
variante iz Stične in posamezni primerki importirane keramike. 2 3 6 Podoba oblikovnega
zaklada na Dolenjskem je tako enaka kot v lucijsko-estenskem krogu, kjer se certoške
fibule prav tako šele uveljavljajo (cfr. I. a, II., HI., IV. in V. vrsto), kar kaže na sočasnost
prve faze certoškega horizonta s Sv. Lucijo II b 1 in stopnjo Este III srednje. 237
V mlajši fazi certoškega horizonta zaživijo Dolenjske Toplice, kar dokazuje, da se tudi
ta delitev ne odraža le na materialni kulturi, ampak ima globje družbene vzroke. 2 3 8 Blago
stanje tega časa izraža razcvet situlske umetnosti, za zgled katerega nam je grob XIII/55
z Magdalenske gore s situlo — »sestro« vaške situle. 232 Zaledje pa tvori vrsta bogatih gro391
VI
VII
II
XI
XII
X
VIII
V
XIII X V I
I
III
58 Prikaz trajanja gomil v Dolenjskih Toplicah — Darstellung der Lebensdauer der Grabhügel in
Dolenjske Toplice
V izrazito negovskodobnih gomilah V, XIII, VIII in I starejših certoških fibul ni več.
V ženskih grobovih so običajne fibule s samostrelno peresovino — tako certoške XDI.
vrste kot jugovzhodnoalpske živalske fibule (T. 2 8 : 3, 4, 6; 3 2 : 4, 7 ; 3 5 : 6 ; 8 1 : 7). Zani
mivo je, da se samostrelne certoške fibule v prednegovskem času nahajajo pretežno v
moških grobovih (T. 49; 51), medtem ko v negovskem le izjemoma (T. 3 : 4—15). So
razmerno pozno v okviru negovskega horizonta se v Toplicah pojavijo jugovzhodnoalpske
živalske fibule. V gomilah se nahajajo v višje ležečih grobovih, pa tudi spremne najdbe
kažejo mlajše značilnosti (T. 8 1 : 6—11; 5 8 : 4—8).
Razlikovanje med moškimi in ženskimi grobovi sloni le na grobnih pridatkih, tako
nam moške označuje orožje, ženske pa nakit kot so ogrlice, uhani in zapestnice. Kljub
temu da zelo malo vemo o noši tega časa, pa se v Dolenjskih Toplicah kaže neko »pravilo«
v uporabi fibul. Od 59 grobov s fibulami je 29 ženskih in 30 moških. V ženskih grobovih
je običajno le po ena fibula, saj sta le v 3 grobovih po dve (T. 15: 6, 7 ; 32: 4, 7; 66: 3,12).
V certoškem horizontu so v modi certoške fibule V. vrste (T. 47: 2 ; 52: 4 ; 9 : 9), v ta čas
sodita še čolničasta in kačasta fibula (T. 52: 16; 7 : 3). V negovskem prevladajo fibule,
s samostrelno peresovino (T. 1: 9 ; 2 8 : 6; 3 2 : 4, 7 ; 3 5 : 6; 5 3 : 6; 5 8 : 1, 4 ; 8 1 : 3, 7 itd.),
v ženski uporabi pa so tudi fibule X. c, XI. in VIL 6 vrste (T. 15: 6, 7; 6 : 6 ; 8 8 : 5 ; 17: 5).
Podoba, ki jo kažejo moški grobovi, je drugačna. Od 30 grobov ima 16 po dve fibuli, eden
po tri (T. 2 5 : 2—5), in 13 po eno fibulo. V certoškem horizontu so v moških grobovih
značilne certoške fibule VII. a in XITL vrste ter samostrelne fibule z naprej gledajočo ži
valsko glavico, ki so vedno v paru (T. 1 1 : 1 , 2 ; 44: 8, 9 ; 4 5 : 3, 4 ; 69: 4, 5 itd.). V negov
skem horizontu jih zamenja par certoških fibul X. e variante (T. 2 5 : 4, 5 ; 3 8 : 4, 5 ; 70:
3, 4 ; 7 6 : 3, 11 itd.). V mlajšem razdobju tega horizonta pa se noša fibul spremeni, saj se
v grobovih običajno nahaja le po ena fibula. Še vedno so v rabi fibule X. vrste, pojavijo
390
se tudi fibule VH. b, VBDL., XI., XII. in XJJL vrste (T. 77: 3 ; 2 : 5; 3 : 4 ; 18: 9 ; 2 2 : 2 ; 66:
13; 7 2 : 1 ; 7 8 : 3).
Življenjski krog gomilnega grobišča Dolenjskih Toplic, ki se začne nekje v času certoškega horizonta in se zaključi v času še dokaj nejasnega konca halštatske ob vzniku
latenske kulture, izpričuje tri razvojne faze (si. 58).
Prvi horizont je predstavljen z gomilami VI, VII, II in XI, pri čemer je sam začetek
še meglen. Zanj je zanimiva sestavina, ki kaže nek priliv oblik iz prostora jugozahodno
od Toplic (grobovi VI/10, VII/17, XI/8). Vendar je njihova vrednost preveč neznatna
in nejasna, tako da ne morejo služiti niti za hipotezo o konkretnejšem stiku s tem pro
storom. V sklopu tega horizonta je opaziti prve »knežje« grobove v Toplicah, ki jih zasle
dimo v gomili II (T. 11,12,16) in v gomili XI (T. 6 3 : 1—22; 69). Zdi se, da predstavlja
gomila II in ob njej morda še gomila XI prve mogočne topliške družine. V negovskem
horizontu prevzame prvenstvo družina gomile V (T. 24—26, 29—31, 37, 38), ob kateri
je bogata še gomila XIII (T. 77, 78). Tako se s prehodom v drugo fazo ne pojavijo le nove
oblike materialne kulture kot npr. negovske čelade, certoške fibule X. in XI. vrste itd.,
temveč pride tudi do zamenjave »knežjih« družin (si; 58). V tretji fazi sta še vedno vodilni
gomili V in XIII (T. 22, 78), bogata pa je zopet družina gomile XI (T. 64; 66: 13—23).
Na splošno so grobovi revnejši, v posamezne gomile pa so prenehali pokopavati (si. 58).
Za ta čas je značilna še uvedba »latenske« noše ene fibule in ene sulice ter v orožju enopiavutaste sekire.
Pregled dognanj
Vključitev spoznanj življenjskih krogov gomil iz Volčjih njiv in Dolenjskih Toplic,
ki odsevajo sodobne razmere jugovzhodnopredalpskega prostora, v kronološko shemo
Dolenjske 230 prinaša novosti v vrednotenju mladohalštatskega obdobja.
V certoškem horizontu Dolenjske ločimo dve časovni fazi. Starejšo predstavlja tretja
»generacija« grobov gomile iz Volčjih njiv, s katero je nakazan tako odnos do starejšega
— horizonta kačastih fibul (1. in 2. generacija) kot do mlajše faze certoškega horizonta
(4. rod, si. 53). D a ta členitev ni le dozdevna, nam pričajo gomile iz Kosmatca pri Preski,
Dolenjega Boštanja in Brusnic. Te so značilne predstavnice horizonta kačastih fibul, z za
četkom certoškega pa so v nje prenehali pokopavati. 2 3 1 V Stični je ta faza certoškega hori
zonta označena z novim krogom grobov gomile I, v katerem se nahajata tudi groba 104
in 99. 2 3 2 Podobno sliko kažejo tudi gomile v Novem mestu. Z grobom 16, v katerem je
certoška fibula V. vrste, je predstavljen notranji — starejši krog grobov gomile I.-Nastanek
gomile II sodi na začetek certoškega horizonta, saj leži grob 8 v notranjosti; prav tako
pa tudi nekoliko mlajša grobova 5 in 19. 2 3 3 Spremembe pa niso opazne le v'okviru posa
meznih gomil, ko ene zamirajo, druge začenjajo, v tretjih pa nastajajo novi sloji grobov,
temveč tudi v materialni kulturi. Značilna novost, ki prihaja iz vzhoda, je »skitska« bojna
in konjska oprema. 2 3 4 Drugi priliv novih oblik predstavljajo fibule tim. »zahodnohalštatskega« tipa, 2 3 5 ki se nahajajo v grobovih predvsem tega časa. Povezave z italskim prosto
rom nakazujejo certoške fibule (si. 8, 18, 13), sled katerih je tudi negovska čelada italske
variante iz Stične in posamezni primerki importirane keramike. 2 3 6 Podoba oblikovnega
zaklada na Dolenjskem je tako enaka kot v lucijsko-estenskem krogu, kjer se certoške
fibule prav tako šele uveljavljajo (cfr. I. a, II., HI., IV. in V. vrsto), kar kaže na sočasnost
prve faze certoškega horizonta s Sv. Lucijo II b 1 in stopnjo Este III srednje. 237
V mlajši fazi certoškega horizonta zaživijo Dolenjske Toplice, kar dokazuje, da se tudi
ta delitev ne odraža le na materialni kulturi, ampak ima globje družbene vzroke. 2 3 8 Blago
stanje tega časa izraža razcvet situlske umetnosti, za zgled katerega nam je grob XIII/55
z Magdalenske gore s situlo — »sestro« vaške situle. 232 Zaledje pa tvori vrsta bogatih gro391
ESTE
F r e y
III Z G O D N J E
D 0 LE N S K A
Gabrovec
DVOGREBENASTE
ČELADE
KAČASTE
FIBULE
500
II! S R E D N J E
CERTOŠKE
CERTOŠKE
FIBULE
FIBULE
400
sl.
ml.
st.
III K A S N O
NEGOVSKI
NEGOVSKI
HORIZONT
HORIZONT
ml.
• • negovske čelade, predrte pašne spone, obroči za spenjanje in zgodnjelatenski meči,
247
if tran v 2. pol. 5. st. Nanj se veže tudi horizont Sv. Lucije II c, saj je na področju
248
hodne Slovenije novost tega časa — orožje v grobovih. V grobovih z orožjem pa so
^hičaine certoške fibule X. vrste, ki znova dokazujejo sočasnost tega horizonta s stopnjo
F te III pozno. V ta sklop sodi tudi pojav certoških fibul X. vrste, negovskih čelad in
odnjelatenskih prvin na Dolenjskem (sl. 57), kar govori za prostorsko širino »vojaškega«
horizonta tega časa. Severno italski-slovenski svet pa povezujejo obravnavani elementi
področjem zgodnjelatenske kulture severnoalpskega prostora. Zgodnjelatensko orožje
p r e d r t e pašne spone, katere je latenska kultura posredovala jugu, so v Alpah v uporabi
S v Lt A. Certoške fibule X. vrste (sl. 31), ki so jih prevzeli z juga, pa so v modi šele v
249
gasu okrog 400 pr. n. š. Tako tudi ta odnos recipročnosti »zgodnjelatenskega« in »poznohalštatskega« sveta dokazuje pričetek negovskega horizonta v času 2. pol. 5. st.
V zgodnjem negovskem horizontu se pojavijo zgodnjelatenske oblike, sčasoma pa se
uveljavijo tudi »latenske« navade, ki pa le ne postanejo pravilo. V grobovih so pogosti
obročki za pripenjanje mečev in le ena sulica, vendar je bojna sekira še vedno sestavni
del oborožitve. Pri noši je poleg običajne ene fibule ponekod v uporabi še par fibul. Ven
dar označujejo mlajšo fazo negovskega horizonta tudi nove oblike. Tulasto sekiro izpodri
vata uhata in plavutasta sekira. Med fibulami se pojavijo nove certoške fibule VET., XII.
in VE. e,/vrste. Značilne so tudi svinčene zapestnice, ki so običajne v moških grobovih.
Ta oblikovni .zaklad in navade predstavljajo poslednji grobovi grobišča v Dolenjskih
Toplicah, ki so sorazmerno revni. Grobovi 1/23, II/2 in IV/28 iz Novega mesta prav tako
sodijo v zadnji krog grobov posameznih gomil.250 Na Magdalenski gori pa se v sklopu
grobov tega časa pojavijo posamezni predmeti latenskega izvora, o prisotnosti katerih
pričajo tudi grobovi iz Šmihela.251 S temi grobovi je nakazan čas poslednjega utripa slo
venske halštatske kulture, ki ga lahko vzporejamo z Lt B konca 3. st. 252
Katalog
59 Kronologija mladohalštatskega obdobja — Chronologie der junghalbtättischen Periode
240
bov z Magdalenske gore, Novega mesta, Brezij, Vintarjevca in Toplic. Med pogostejše
pridatke v teh grobovih se uvrščajo kovinske posode, med novosti pa sodijo samostrelne
certoške fibule XIII. vrste in samostrelne fibule z naprej gledajočo živalsko glavico. V
splošni uporabi so certoške fibule I. 6, V. in VII. vrste.241 Takšna moda sovpada s po
dobnim stanjem v svetolucijski skupini, kar kaže na sočasnost razvitega certoškega hori
zonta s Sv. Lucijo II b 2. 242
V negovskem horizontu se prav tako kažejo razlike med starejšim in mlajšim obdobjem.
Pojav horizonta je v Dolenjskih Toplicah predstavljen z grobom V/9 (T. 24—26), ki je
»knežji« začetnik nove gomile — novega časa. V ta čas se uvršča še niz grobov, ki smo
jih označili kot drugo razvojno fazo tega najdišča.243 Podobno mesto kot grob V/9 v Topli
cah ima grob IV/3 v Novem mestu. V gomili leži v notranjosti južne skupine grobov, kar
kaže, da je med zgodnejšimi v okviru negovskega horizonta.244 Podobo časa dopolnjujejo
še preostali grobovi gomil I—IV.245 Enake razmere nakazujejo grobovi z Magdalenske
gore in grobišče v Valični vasi,246 katerega začetek sodi v zgodnjo fazo negovskega hori
zonta. Tako je nakazan nek vzpon družbenih skupin in razgibanost tega časa.
V materialni kulturi Dolenjske je starejša faza negovskega horizonta opredeljena z
negovskimi čeladami, certoškimi fibulami X. in XI. vrste in predmeti zgodnjelatenskih
oblik. V .severni Italiji je značilni »vojaški« horizont grobov, v katerih se prav tako naha392
Dolenjskih
Toplic
V gričevnatem kraškem svetu, kjer Novomeška kotlina prehaja v Rog in kjer se črmošnjiška dolina stika z dolino Krke, ležijo Dolenjske Toplice.
Prazgodovinska utrjena naselbina z dobro ohranjenimi nasipi se nahaja na vzpetini
Cvinger, ki se dviga med potokoma Radešco in Sušico ter Krko. Gomile ležijo večinoma
južno od gradišča — na pobočju, ki se rahlo spušča proti današnjemu zaselku Sela pri
Dolenjskih Toplicah. Skupino gomil oz. grobove omenja J. Pečnik tudi severno od nasel
bine, ob cesti iz Meniške vasi v Toplice (sl. 60).263 Precej nejasno piše Pečnik o planih
grobovih in o majhnih gomilcah, na katere je naletel tako v severni kot v južni nekropoli.254
Zaradi razgibanega vrtačastega sveta, zakraselosti in pa zanemarjenosti gozda nam ni
uspela identifikacija severne skupine gomil in majhnih gomilic.255 Med ostalimi pa lahko
le posameznim gomilam pripišemo številko Pečnikovega oštevilčenja gomil.250 Pod vrhom
pobočja ležita osamljeno veliki gomili II in V. Nekoliko nižje — nad vznožjem vzpetine
je okoli manjše vrtače razvrščena glavna skupina gomil, ki so nižje in manjše.
Po današnji ohranjenosti lahko sodimo, da se topliške gomile v sklopu dolenjskega
halštatskega kroga uvrščajo med srednje velike, za kar govori tudi število grobov v posa
meznih gomilah. Iz Pečnikovih poročil ni mogoče razbrati, ali gre za gomile s centralnim
pokopom, ali pa so po zgradbi podobne novomeškim,257 kar se zdi verjetneje. Zanimiva
je omemba, da je bil običajno nad glavo umrlega položen kamen. Posamezni, zlasti boga393
ESTE
F r e y
III Z G O D N J E
D 0 LE N S K A
Gabrovec
DVOGREBENASTE
ČELADE
KAČASTE
FIBULE
500
II! S R E D N J E
CERTOŠKE
CERTOŠKE
FIBULE
FIBULE
400
sl.
ml.
st.
III K A S N O
NEGOVSKI
NEGOVSKI
HORIZONT
HORIZONT
ml.
• • negovske čelade, predrte pašne spone, obroči za spenjanje in zgodnjelatenski meči,
247
if tran v 2. pol. 5. st. Nanj se veže tudi horizont Sv. Lucije II c, saj je na področju
248
hodne Slovenije novost tega časa — orožje v grobovih. V grobovih z orožjem pa so
^hičaine certoške fibule X. vrste, ki znova dokazujejo sočasnost tega horizonta s stopnjo
F te III pozno. V ta sklop sodi tudi pojav certoških fibul X. vrste, negovskih čelad in
odnjelatenskih prvin na Dolenjskem (sl. 57), kar govori za prostorsko širino »vojaškega«
horizonta tega časa. Severno italski-slovenski svet pa povezujejo obravnavani elementi
področjem zgodnjelatenske kulture severnoalpskega prostora. Zgodnjelatensko orožje
p r e d r t e pašne spone, katere je latenska kultura posredovala jugu, so v Alpah v uporabi
S v Lt A. Certoške fibule X. vrste (sl. 31), ki so jih prevzeli z juga, pa so v modi šele v
249
gasu okrog 400 pr. n. š. Tako tudi ta odnos recipročnosti »zgodnjelatenskega« in »poznohalštatskega« sveta dokazuje pričetek negovskega horizonta v času 2. pol. 5. st.
V zgodnjem negovskem horizontu se pojavijo zgodnjelatenske oblike, sčasoma pa se
uveljavijo tudi »latenske« navade, ki pa le ne postanejo pravilo. V grobovih so pogosti
obročki za pripenjanje mečev in le ena sulica, vendar je bojna sekira še vedno sestavni
del oborožitve. Pri noši je poleg običajne ene fibule ponekod v uporabi še par fibul. Ven
dar označujejo mlajšo fazo negovskega horizonta tudi nove oblike. Tulasto sekiro izpodri
vata uhata in plavutasta sekira. Med fibulami se pojavijo nove certoške fibule VET., XII.
in VE. e,/vrste. Značilne so tudi svinčene zapestnice, ki so običajne v moških grobovih.
Ta oblikovni .zaklad in navade predstavljajo poslednji grobovi grobišča v Dolenjskih
Toplicah, ki so sorazmerno revni. Grobovi 1/23, II/2 in IV/28 iz Novega mesta prav tako
sodijo v zadnji krog grobov posameznih gomil.250 Na Magdalenski gori pa se v sklopu
grobov tega časa pojavijo posamezni predmeti latenskega izvora, o prisotnosti katerih
pričajo tudi grobovi iz Šmihela.251 S temi grobovi je nakazan čas poslednjega utripa slo
venske halštatske kulture, ki ga lahko vzporejamo z Lt B konca 3. st. 252
Katalog
59 Kronologija mladohalštatskega obdobja — Chronologie der junghalbtättischen Periode
240
bov z Magdalenske gore, Novega mesta, Brezij, Vintarjevca in Toplic. Med pogostejše
pridatke v teh grobovih se uvrščajo kovinske posode, med novosti pa sodijo samostrelne
certoške fibule XIII. vrste in samostrelne fibule z naprej gledajočo živalsko glavico. V
splošni uporabi so certoške fibule I. 6, V. in VII. vrste.241 Takšna moda sovpada s po
dobnim stanjem v svetolucijski skupini, kar kaže na sočasnost razvitega certoškega hori
zonta s Sv. Lucijo II b 2. 242
V negovskem horizontu se prav tako kažejo razlike med starejšim in mlajšim obdobjem.
Pojav horizonta je v Dolenjskih Toplicah predstavljen z grobom V/9 (T. 24—26), ki je
»knežji« začetnik nove gomile — novega časa. V ta čas se uvršča še niz grobov, ki smo
jih označili kot drugo razvojno fazo tega najdišča.243 Podobno mesto kot grob V/9 v Topli
cah ima grob IV/3 v Novem mestu. V gomili leži v notranjosti južne skupine grobov, kar
kaže, da je med zgodnejšimi v okviru negovskega horizonta.244 Podobo časa dopolnjujejo
še preostali grobovi gomil I—IV.245 Enake razmere nakazujejo grobovi z Magdalenske
gore in grobišče v Valični vasi,246 katerega začetek sodi v zgodnjo fazo negovskega hori
zonta. Tako je nakazan nek vzpon družbenih skupin in razgibanost tega časa.
V materialni kulturi Dolenjske je starejša faza negovskega horizonta opredeljena z
negovskimi čeladami, certoškimi fibulami X. in XI. vrste in predmeti zgodnjelatenskih
oblik. V .severni Italiji je značilni »vojaški« horizont grobov, v katerih se prav tako naha392
Dolenjskih
Toplic
V gričevnatem kraškem svetu, kjer Novomeška kotlina prehaja v Rog in kjer se črmošnjiška dolina stika z dolino Krke, ležijo Dolenjske Toplice.
Prazgodovinska utrjena naselbina z dobro ohranjenimi nasipi se nahaja na vzpetini
Cvinger, ki se dviga med potokoma Radešco in Sušico ter Krko. Gomile ležijo večinoma
južno od gradišča — na pobočju, ki se rahlo spušča proti današnjemu zaselku Sela pri
Dolenjskih Toplicah. Skupino gomil oz. grobove omenja J. Pečnik tudi severno od nasel
bine, ob cesti iz Meniške vasi v Toplice (sl. 60).263 Precej nejasno piše Pečnik o planih
grobovih in o majhnih gomilcah, na katere je naletel tako v severni kot v južni nekropoli.254
Zaradi razgibanega vrtačastega sveta, zakraselosti in pa zanemarjenosti gozda nam ni
uspela identifikacija severne skupine gomil in majhnih gomilic.255 Med ostalimi pa lahko
le posameznim gomilam pripišemo številko Pečnikovega oštevilčenja gomil.250 Pod vrhom
pobočja ležita osamljeno veliki gomili II in V. Nekoliko nižje — nad vznožjem vzpetine
je okoli manjše vrtače razvrščena glavna skupina gomil, ki so nižje in manjše.
Po današnji ohranjenosti lahko sodimo, da se topliške gomile v sklopu dolenjskega
halštatskega kroga uvrščajo med srednje velike, za kar govori tudi število grobov v posa
meznih gomilah. Iz Pečnikovih poročil ni mogoče razbrati, ali gre za gomile s centralnim
pokopom, ali pa so po zgradbi podobne novomeškim,257 kar se zdi verjetneje. Zanimiva
je omemba, da je bil običajno nad glavo umrlega položen kamen. Posamezni, zlasti boga393
259
•
N
ija načel deseto, ki jo je skupaj s preostalimi sedmimi prekopal v naslednjem letu.
Vse
Inajdbe je pošiljal v (takratni Dvorni) Prirodoslovni muzej na Dunaju. V Arheoloških
najdiščih Slovenije je omenjeno, da je v Dolenjskih Toplicah kopala tudi vojvodinja Meckjenburška, vendar ni o tem nobenih poročil.
L. 1899 je J. Pečnik kopal tudi na naselbini, kjer je naredil tri »sonde« preko obzidja.
;y svojih pismih J. Szombathyju je opisoval, da je zid zgrajen iz velikih skal, med katerimi
je črna zemlja pomešana z žlindro. Velike količine žlindre so se nahajale predvsem v na
sipu na zunanji strani (200 kg), medtem ko je bilo na notranji strani zidu manj žlindre,
zato pa več ostalin hišnega ometa, črepinj in kosti. V tretji »sondi« je naletel celo na »sta
novanjski prostor«. 2 6 0 Kljub vestnemu poročanju o tem delu, pa je J. Pečnik poslal na
Dunaj le manjši izbor naselbinskih najdb (T. 9 1 : C).
Na naselbini je kopal 1. 1935 tudi W. Schmid. O njegovih izkopavanjih pa je le malo
podatkov. Iz kratke notice v KLDB in inventarne knjige Narodnega muzeja v Ljubljani 261
se da razbrati, da je Schmid kopal V notranjosti gradišča. Odkril je štiri prazgodovinske
hiše, med katerimi je imela največja podkvasto oblikovano ognjišče ter z naloženimi kamni
oddeljen prostor za ležišče. Najdbe teh izkopavanj hrani Narodni muzej v Ljubljani (T.
92, 93).
Vse podatke, ki jih o posameznih gomilah in grobovih navajamo v katalogu, črpamo
iz pisem, ki jih je J. Pečnik pisal J. Szombathyju, kustosu dunajskega Dvornega muzeja,
seznamov najdb posameznih grobov, katere je Szombathy zahteval, da jih Pečnik piše,
in iz popisov, ki jih je prilagal posameznim pošiljkam izkopanin na Dunaj. 2 6 2 Ker se v
nekaterih primerih seznami pridatkov grobov ne ujemajo s popisom poslanih predmetov,
smo se v takšnih primerih odločili za varianto grobne celote, ki jo daje inventarna knjiga
Naturhistorisches Museurna na Dunaju.
Ker je keramika v zelo slabem stanju, 2 6 3 so vse posode, ki jih je le bilo mogoče, risarsko
Rekonstruirane. Keramika, razen vijčkov, in kovinske posode so v merilu 1 : 5 , tabele
s čeladami so v merilu 1 : 4, ostale najdbe pa v merilu 2 : 5.
•
v
• • •
»•
•'
Vl-X
60 Dolenjske Toplice: skica naselbine in gomil — Skizze der Ansiedlung und der Grabhügel
tejši grobovi pa so bili obloženi s kamni, tako je bil grob V/9 pokrit s kamni kar za tri
voze. 2 5 8
Odkrivanje prazgodovinskih ostalin z Dolenjskih Toplic je, kakor mnoga druga, po
vezano z znamenitim dolenjskim iskalcem starin — Jernejem Pečnikom. Z izkopavanji
topliških gomil je pričel 15. maja 1898 in je do decembra tega leta izkopal devet gomil
394
Gomila I
Pr. gomile 8 m, v. 2,50 m.
velika temno modra steklena jagoda. NHMW
56681—56691.
Grobi
Gl. 1 m, glava — J.
Posoda.
Grob 4 (T. 1: 3)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena
z vrezanimi črtami. NHMW 56692.
Grob 2 (T. 1:1, 2)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. posoda iz črnorjave gline (1). Fragm.
dno posode iz temnorjave gline (2). NHMW
56680.
Grob 3 (T. 1:4—10)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. skledica iz rdeče rjave gline (4). Lonček
z ročajem ter dulcem iz rjave gline (5). Br.
obroček s šestimi (fragm.) izrastki (6). Vijček iz
temno rjave gline (7). Ogrlica iz 4 modrih stekle
nih jagod z belo valovnico, 4 večjih, 2 manjših
ter 2 obročkastih modrih steklenih jagod in 7
jantarjevih jagod (8). Br. samostrelna certoška
fibula s čepkom na loku (9). Br. votla zapest
nica, okrašena s skupinami prečnih vrezov in
izpolnjena s svinčeno žico (10). 4 rumene stekle
ne jagode z izrastki ter belo modrimi očesci in
Grob 5
Gl. 0,70, glava — Z.
Posoda.
Grob 6 (T. 2: 1^1)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. skodela iz temno rjave gline (1). Fragm.
dno posode iz temno rjave gline (2). Br. votla
zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(3). Fragm. dno posode iz temno rjave gline (4).
Fragm. (človeških) kosti. NHMW 56694 —
56696.
Grob 7 (T. 2: 5 — 9)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. certoška fibula (5). Kernos s tremi čašicami
iz rdeče gline. Obod ima razčlenjen s polkroglastimi izboklinami, vrat pa je okrašen z vrezi
395
259
•
N
ija načel deseto, ki jo je skupaj s preostalimi sedmimi prekopal v naslednjem letu.
Vse
Inajdbe je pošiljal v (takratni Dvorni) Prirodoslovni muzej na Dunaju. V Arheoloških
najdiščih Slovenije je omenjeno, da je v Dolenjskih Toplicah kopala tudi vojvodinja Meckjenburška, vendar ni o tem nobenih poročil.
L. 1899 je J. Pečnik kopal tudi na naselbini, kjer je naredil tri »sonde« preko obzidja.
;y svojih pismih J. Szombathyju je opisoval, da je zid zgrajen iz velikih skal, med katerimi
je črna zemlja pomešana z žlindro. Velike količine žlindre so se nahajale predvsem v na
sipu na zunanji strani (200 kg), medtem ko je bilo na notranji strani zidu manj žlindre,
zato pa več ostalin hišnega ometa, črepinj in kosti. V tretji »sondi« je naletel celo na »sta
novanjski prostor«. 2 6 0 Kljub vestnemu poročanju o tem delu, pa je J. Pečnik poslal na
Dunaj le manjši izbor naselbinskih najdb (T. 9 1 : C).
Na naselbini je kopal 1. 1935 tudi W. Schmid. O njegovih izkopavanjih pa je le malo
podatkov. Iz kratke notice v KLDB in inventarne knjige Narodnega muzeja v Ljubljani 261
se da razbrati, da je Schmid kopal V notranjosti gradišča. Odkril je štiri prazgodovinske
hiše, med katerimi je imela največja podkvasto oblikovano ognjišče ter z naloženimi kamni
oddeljen prostor za ležišče. Najdbe teh izkopavanj hrani Narodni muzej v Ljubljani (T.
92, 93).
Vse podatke, ki jih o posameznih gomilah in grobovih navajamo v katalogu, črpamo
iz pisem, ki jih je J. Pečnik pisal J. Szombathyju, kustosu dunajskega Dvornega muzeja,
seznamov najdb posameznih grobov, katere je Szombathy zahteval, da jih Pečnik piše,
in iz popisov, ki jih je prilagal posameznim pošiljkam izkopanin na Dunaj. 2 6 2 Ker se v
nekaterih primerih seznami pridatkov grobov ne ujemajo s popisom poslanih predmetov,
smo se v takšnih primerih odločili za varianto grobne celote, ki jo daje inventarna knjiga
Naturhistorisches Museurna na Dunaju.
Ker je keramika v zelo slabem stanju, 2 6 3 so vse posode, ki jih je le bilo mogoče, risarsko
Rekonstruirane. Keramika, razen vijčkov, in kovinske posode so v merilu 1 : 5 , tabele
s čeladami so v merilu 1 : 4, ostale najdbe pa v merilu 2 : 5.
•
v
• • •
»•
•'
Vl-X
60 Dolenjske Toplice: skica naselbine in gomil — Skizze der Ansiedlung und der Grabhügel
tejši grobovi pa so bili obloženi s kamni, tako je bil grob V/9 pokrit s kamni kar za tri
voze. 2 5 8
Odkrivanje prazgodovinskih ostalin z Dolenjskih Toplic je, kakor mnoga druga, po
vezano z znamenitim dolenjskim iskalcem starin — Jernejem Pečnikom. Z izkopavanji
topliških gomil je pričel 15. maja 1898 in je do decembra tega leta izkopal devet gomil
394
Gomila I
Pr. gomile 8 m, v. 2,50 m.
velika temno modra steklena jagoda. NHMW
56681—56691.
Grobi
Gl. 1 m, glava — J.
Posoda.
Grob 4 (T. 1: 3)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena
z vrezanimi črtami. NHMW 56692.
Grob 2 (T. 1:1, 2)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. posoda iz črnorjave gline (1). Fragm.
dno posode iz temnorjave gline (2). NHMW
56680.
Grob 3 (T. 1:4—10)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. skledica iz rdeče rjave gline (4). Lonček
z ročajem ter dulcem iz rjave gline (5). Br.
obroček s šestimi (fragm.) izrastki (6). Vijček iz
temno rjave gline (7). Ogrlica iz 4 modrih stekle
nih jagod z belo valovnico, 4 večjih, 2 manjših
ter 2 obročkastih modrih steklenih jagod in 7
jantarjevih jagod (8). Br. samostrelna certoška
fibula s čepkom na loku (9). Br. votla zapest
nica, okrašena s skupinami prečnih vrezov in
izpolnjena s svinčeno žico (10). 4 rumene stekle
ne jagode z izrastki ter belo modrimi očesci in
Grob 5
Gl. 0,70, glava — Z.
Posoda.
Grob 6 (T. 2: 1^1)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. skodela iz temno rjave gline (1). Fragm.
dno posode iz temno rjave gline (2). Br. votla
zapestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(3). Fragm. dno posode iz temno rjave gline (4).
Fragm. (človeških) kosti. NHMW 56694 —
56696.
Grob 7 (T. 2: 5 — 9)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. certoška fibula (5). Kernos s tremi čašicami
iz rdeče gline. Obod ima razčlenjen s polkroglastimi izboklinami, vrat pa je okrašen z vrezi
395
in pikami (6). Žel. tulasta sekira z ušescem (7).
Fragm. posoda z ročajem iz rjave gline (8).
Fragm. vratu posode iz temno rjave gline (9).
Pečnik omenja še 1 sulično ost in majhno
za
261
pestnico. NHMW 56693, 56697 — 56699.
Grob 8 (T. 3:1—3)
Gl. 2 m, glava — J. . .
Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno
rjave gline (1). Lonec s tremi ročajčki iz rjavo
črne gline (2). Žel. sulična ost (3). NHMW
56700—56702.
Grob 9 (T. 3:18)
Gl. 2 m, glava — S.
Fragm. skleda iz temno rjave gline. Pečnik
omenja še zapestnice. NPIMW 56703.
Grob 10 (T. 3:16, 17)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline. Vrat je okrašen z dvema
vzporednima žlebovoma (17). Fragm. noge po
sode iz svetlo rjave boljše gline, okrašene z vodo
ravnima žlebovoma (16). NHMW 56704—56705.
Grob 11 (T. 3:4—15)
Gl. 1, 80 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula s porjavelo
peresovino (4). Br. obročki (5—7). Fragm. br.
obročka iz pločevine (8). Fragm. br. žice (9,10).
Br. bikonična jagoda (11). Žel. sulična ost (12).
Vijček iz rjave gline (13). Fragm. skodela iz
rdeče rjave gline (14). Fragm. posoda iz temno
rjave gline (15). Človeški zobje. NHMW
56706—56714.
Grob 12 (T. 1:11—13)
Gl. 2,20 m, glava — S.
Skodela iz temno rjave gline, na obodu okrašena
z 9 skupinami kanelur, na vratu pa z dvema
žlebovoma (11). Žel. plavutasta, sekira (12).
Žel. nož s trnastim ročajem z ostanki koščene
obloge (13). NHMW 56715—56717.
Gomila II
Pr. gomile 16 m, v. 3 m.
Grobi
Gl. 2 m, glava — Z.
Posoda in žel. sulična ost.
Grob 2 (T. 4:1—13) 265
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi iz črne gline, okrašena
na ramenu s skupinami vrezov (1). Fragm.
skodela iz temno rjave gline, okrašena s pošev
nimi žlebovi (2). Fragm. dna posode iz temno
rjave gline (3). Fragm. posode na nogi iz rjave
gline (4). Fragm. dna posode iz rjave gline (5).
Fragm. br. igle fibule (6). Vijček iz črne gline,
okrašen z vrezi in pikami (7). Rumena steklena
396
jagoda z rjavimi očesci (8). Fragm. br. valjast
uhan okrašen z vtolčenimi pikicami ter z veri
žico s trikotnimi obeski (9). Fragm. br. votle
zapestnice okrašene z vrezi (10). Fragm. br.
valjastega uhana, okrašenega z vtolčenimi piki
cami v motivu meandra (11). Fragm. br. valjast
uhan, okrašen z motivom zajčkov z vtolčenimi
pikicami (12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13)
Človeški zobje. NHMW 56718—56724.
Grob 3 (T. 4: 17, 18)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Lonček iz črno rjave gline (17). Vijček iz rjave
gline (18). NHMW 56725—56726.
Grob 4 (T. 4:14—16)
Gl. 2 m.
Posoda s cilindričnim vratom z rebrom, ki je
omejeno z vrezoma, iz rumeno rdeče gline (14).
Skodelica iz rjave gline (15). Fragm. posoda na
nogi iz temno rjave gline (16). NHMW 56727—
56729.
Grob 5 (T. 5: 1—3)
Gl. 1,50 m.
Fragm. skodela iz rjave gline (1). Br. certoški
fibuli (2, 3). NHMW 56730—56731.
Grob 6 (T. 5:4—12)
Gl. 2 m, glava — Z.
Žel. tulasta sekira z ušescem (4). Žel. sulična
ost (5). Fragm. posoda na nogi iz rjave gline.
Na ramenu je okrašena s pikami in žlebovi (6).
Fragm. dno posode iz rjave gline (7). Fragm.
posoda iz rjave gline, okrašena z vrezi (8).
Fragm. ustja posode z odebeljenim robom iz
črno sive gline (9). Fragm. noge posode iz temno
rjave gline (10). Fragm. dna posode iz črne
gline (11). Fragm. dna posode iz rjave gline (12).
Pečnik omenja še popolnoma uničeno fibulo.
NHMW 56732—56735.
Grob 7
Gl. 2 m, glava — Z.
Posoda in vijček.
Grob 8 (T. 6:9—14)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. skodela iz rjave gline (9). Fragm. pekve
iz rjavo sive gline (10). Br. prstan iz spiralno
uvite žice (11). 3 rumene steklene jagode z
modrobelimi očesci, 1 bela steklena jagoda (12).
Ogrlica iz modrih steklenih jagod (13). Ogrlica
iz jantarjevih jagod (14). Fragm. človeških kosti.
NHMW 56736—56741.
Grob 9 (T. 6: 1—8)
Gl. 1 m, glava — J.
Skodela s presegajočim ročajem iz rjave gline.
Največji obod posode je naguban, ročaj pa je
okrašen z rogljičema (1). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (2). Ogrlica iz modrih steklenih jagod,
rumene steklene jagode z modrobelimi očesci,
rumene jagode z rjavimi očesci in modrih jagod
z belo valovnico (3). Fragm. skodela z ročajema
iz črne gline (4). 6 drobnih jagod iz svetlo modre
steklovine (5). Br. certoška fibula (6). Br. jago- >
dasto narebrena zapestnica (7). Br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(8). NHMW 56742—56751.
Grob 10 (T. 9:1,2)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz temno rjave gline (1). Fragm.
skodelica iz rjave gline (2). NHMW 56752.
Grob 11 (T. 6: 15—17)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Lonec s štirimi ročajčki iz rumene gline (15).
Skodelica iz temno rjave gline (16). Skodela na
nogi s presegajočim ročajem iz črne gline. Naj
večji obod je naguban, ročaj pa ima fragm.
rogljiča (17). NHMW 56753—56755.
Grob 12 (T. 7:1—8)
Glava — J.
Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami in
rebrom (1). Trinožna skodelica iz rjave gline
(2). Br. noga fibule z vazastim zaključkom (3).
Fragm. br. votla zapestnica, okrašena z vrezi
(4). Ogrlica iz svetlo modrih, temno modrih in
svetlo zelenih steklenih jagod (5). 3 rumene stek
lene jagode z modro belimi očesci (6). Ogrlica
iz belih steklenih jagod (7). Ogrlica iz jantar
jevih jagod (8). Fragm. človeških kosti. NHMW
56756—56764.
Grob 13 (T. 8:12—16)
Gl. 1 m, glava — V
Fragm. posoda iz rjave gline. Na ramenu je
okrašena z vrezi in pikami (12). Fragm. posode
iz svetlo rjave gline (13). Fragm. posode iz temno
rjave gline (14). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi in pikami (15). Fragm. posoda iz črne
gline, okrašena z ozkimi rebri in kanelurami
(16). NHMW 56765—56767.
Grob 14 (T. 7:14—18)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. br. situla. Ustje navzven ovija svinčeno
žico, ataše so okrašene s punciranimi krožci
(14). Fragm. br. pločevinaste ataše ? z zako
vico (15). Fragm. br. pločevinaste ataše (16).
Lonček iz rjave gline (17). Fragm. skledi iz
temno rjave gline (18). Ostanki usnja. Pečnik
omenja še dve fibuli. NHMW 56768—56771.
Grob 15 (T. 7: 9—13)
Gl. 1 m, glava — J.
Posoda iz svetlo rjavo rumene gline (9). Fragm.
posode z nagubano površino iz rjave gline (10).
Fragm. skodela iz temno rjave gline (11). Vijčka
iz rjave gline. Eden je okrašen s tremi pikami
(12, 13). Pečnik omenja še dve votli br. zapest
nici. NHMW 56772—56774.
Grob 16 (T. 8:1—11)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline (1). Fragm. posode
iz rdeče gline (2). Fragm. br. certoška fibula
okrašena s punciranimi krožci na nogi (3).
Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni z motivom
jelenčkov, ki so iztolčeni, ter drobnimi vtolče
nimi pikicami (4—6). Fragm. br. valjast uhan,
okrašen z vtolčenim motivom zajčkov (7, 8).
Fragm. br. obročka z izrastki (9). Br. profilirana
palčka (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11).
Pečnik omenja še popolnoma uničene br. votle
zapestnice. NHMW 56775—56779.
Grob 17 (T. 9:12—16)
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. posode iz temno rjave gline (12). Fragm.
posode iz rjave gline (13). Fragm. ustja posode
iz svetlo rjave gline (14). Vijček iz temno rjave
gline (15). Fragm. posoda na nogi z nagubano
površino iz rjave gline (16). NHMW 56780—
56781.
Grob 18 (T. 9: 3)
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz sivo črne gline, na ramenu je
okrašena z vrezi. NHMW 56782.
Grob 19 (T. 9: 4—11)
Gl. 1 m, glava — S.
Dve br. votli zapestnici z vdetima koncema,
okrašeni z vrezi (4, 5). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (6). Svetlo modra prozorna steklena jagoda
z belo valovnico (7). Br. obroček s štirimi iz
rastki (8). Br. certoška fibula (9). Temno modra
steklena jagoda (10). Br. votla zapestnica z vde
tima koncema, okrašena z vrezi in punciranimi
krožci (11). Fragm. človeških kosti. NHMW
56783—56791.
Grob 20 (T. 10:4—11)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra
šena s pasovi vrezov (4). Pečnik omenja še eno
zapestnico. Vijček iz svetlo rjave gline (5).
Fragm. posode iz črne gline z nagubanim obo
dom (6). Fragm. posoda iz rjavo črne gline (7,
10). Fragm. ustja posode iz rjave gline (8).
Fragm. posode iz črne gline, okrašene z rebri
in kanelurami (9). Fragm. ustja sklede iz rjave
gline (11). NHMW 56792—56794.
Grob 21 (T. 10:13)
Gl. 2, 50 m, glava — V.
Fragm. posoda iz temno rjave gline. Pečnik
omenja še 2 popolnoma uničeni zapestnici,
uhane in jagode. NHMW 56795.
397
in pikami (6). Žel. tulasta sekira z ušescem (7).
Fragm. posoda z ročajem iz rjave gline (8).
Fragm. vratu posode iz temno rjave gline (9).
Pečnik omenja še 1 sulično ost in majhno
za
261
pestnico. NHMW 56693, 56697 — 56699.
Grob 8 (T. 3:1—3)
Gl. 2 m, glava — J. . .
Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno
rjave gline (1). Lonec s tremi ročajčki iz rjavo
črne gline (2). Žel. sulična ost (3). NHMW
56700—56702.
Grob 9 (T. 3:18)
Gl. 2 m, glava — S.
Fragm. skleda iz temno rjave gline. Pečnik
omenja še zapestnice. NPIMW 56703.
Grob 10 (T. 3:16, 17)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline. Vrat je okrašen z dvema
vzporednima žlebovoma (17). Fragm. noge po
sode iz svetlo rjave boljše gline, okrašene z vodo
ravnima žlebovoma (16). NHMW 56704—56705.
Grob 11 (T. 3:4—15)
Gl. 1, 80 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula s porjavelo
peresovino (4). Br. obročki (5—7). Fragm. br.
obročka iz pločevine (8). Fragm. br. žice (9,10).
Br. bikonična jagoda (11). Žel. sulična ost (12).
Vijček iz rjave gline (13). Fragm. skodela iz
rdeče rjave gline (14). Fragm. posoda iz temno
rjave gline (15). Človeški zobje. NHMW
56706—56714.
Grob 12 (T. 1:11—13)
Gl. 2,20 m, glava — S.
Skodela iz temno rjave gline, na obodu okrašena
z 9 skupinami kanelur, na vratu pa z dvema
žlebovoma (11). Žel. plavutasta, sekira (12).
Žel. nož s trnastim ročajem z ostanki koščene
obloge (13). NHMW 56715—56717.
Gomila II
Pr. gomile 16 m, v. 3 m.
Grobi
Gl. 2 m, glava — Z.
Posoda in žel. sulična ost.
Grob 2 (T. 4:1—13) 265
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi iz črne gline, okrašena
na ramenu s skupinami vrezov (1). Fragm.
skodela iz temno rjave gline, okrašena s pošev
nimi žlebovi (2). Fragm. dna posode iz temno
rjave gline (3). Fragm. posode na nogi iz rjave
gline (4). Fragm. dna posode iz rjave gline (5).
Fragm. br. igle fibule (6). Vijček iz črne gline,
okrašen z vrezi in pikami (7). Rumena steklena
396
jagoda z rjavimi očesci (8). Fragm. br. valjast
uhan okrašen z vtolčenimi pikicami ter z veri
žico s trikotnimi obeski (9). Fragm. br. votle
zapestnice okrašene z vrezi (10). Fragm. br.
valjastega uhana, okrašenega z vtolčenimi piki
cami v motivu meandra (11). Fragm. br. valjast
uhan, okrašen z motivom zajčkov z vtolčenimi
pikicami (12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13)
Človeški zobje. NHMW 56718—56724.
Grob 3 (T. 4: 17, 18)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Lonček iz črno rjave gline (17). Vijček iz rjave
gline (18). NHMW 56725—56726.
Grob 4 (T. 4:14—16)
Gl. 2 m.
Posoda s cilindričnim vratom z rebrom, ki je
omejeno z vrezoma, iz rumeno rdeče gline (14).
Skodelica iz rjave gline (15). Fragm. posoda na
nogi iz temno rjave gline (16). NHMW 56727—
56729.
Grob 5 (T. 5: 1—3)
Gl. 1,50 m.
Fragm. skodela iz rjave gline (1). Br. certoški
fibuli (2, 3). NHMW 56730—56731.
Grob 6 (T. 5:4—12)
Gl. 2 m, glava — Z.
Žel. tulasta sekira z ušescem (4). Žel. sulična
ost (5). Fragm. posoda na nogi iz rjave gline.
Na ramenu je okrašena s pikami in žlebovi (6).
Fragm. dno posode iz rjave gline (7). Fragm.
posoda iz rjave gline, okrašena z vrezi (8).
Fragm. ustja posode z odebeljenim robom iz
črno sive gline (9). Fragm. noge posode iz temno
rjave gline (10). Fragm. dna posode iz črne
gline (11). Fragm. dna posode iz rjave gline (12).
Pečnik omenja še popolnoma uničeno fibulo.
NHMW 56732—56735.
Grob 7
Gl. 2 m, glava — Z.
Posoda in vijček.
Grob 8 (T. 6:9—14)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. skodela iz rjave gline (9). Fragm. pekve
iz rjavo sive gline (10). Br. prstan iz spiralno
uvite žice (11). 3 rumene steklene jagode z
modrobelimi očesci, 1 bela steklena jagoda (12).
Ogrlica iz modrih steklenih jagod (13). Ogrlica
iz jantarjevih jagod (14). Fragm. človeških kosti.
NHMW 56736—56741.
Grob 9 (T. 6: 1—8)
Gl. 1 m, glava — J.
Skodela s presegajočim ročajem iz rjave gline.
Največji obod posode je naguban, ročaj pa je
okrašen z rogljičema (1). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (2). Ogrlica iz modrih steklenih jagod,
rumene steklene jagode z modrobelimi očesci,
rumene jagode z rjavimi očesci in modrih jagod
z belo valovnico (3). Fragm. skodela z ročajema
iz črne gline (4). 6 drobnih jagod iz svetlo modre
steklovine (5). Br. certoška fibula (6). Br. jago- >
dasto narebrena zapestnica (7). Br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(8). NHMW 56742—56751.
Grob 10 (T. 9:1,2)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz temno rjave gline (1). Fragm.
skodelica iz rjave gline (2). NHMW 56752.
Grob 11 (T. 6: 15—17)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Lonec s štirimi ročajčki iz rumene gline (15).
Skodelica iz temno rjave gline (16). Skodela na
nogi s presegajočim ročajem iz črne gline. Naj
večji obod je naguban, ročaj pa ima fragm.
rogljiča (17). NHMW 56753—56755.
Grob 12 (T. 7:1—8)
Glava — J.
Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami in
rebrom (1). Trinožna skodelica iz rjave gline
(2). Br. noga fibule z vazastim zaključkom (3).
Fragm. br. votla zapestnica, okrašena z vrezi
(4). Ogrlica iz svetlo modrih, temno modrih in
svetlo zelenih steklenih jagod (5). 3 rumene stek
lene jagode z modro belimi očesci (6). Ogrlica
iz belih steklenih jagod (7). Ogrlica iz jantar
jevih jagod (8). Fragm. človeških kosti. NHMW
56756—56764.
Grob 13 (T. 8:12—16)
Gl. 1 m, glava — V
Fragm. posoda iz rjave gline. Na ramenu je
okrašena z vrezi in pikami (12). Fragm. posode
iz svetlo rjave gline (13). Fragm. posode iz temno
rjave gline (14). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi in pikami (15). Fragm. posoda iz črne
gline, okrašena z ozkimi rebri in kanelurami
(16). NHMW 56765—56767.
Grob 14 (T. 7:14—18)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. br. situla. Ustje navzven ovija svinčeno
žico, ataše so okrašene s punciranimi krožci
(14). Fragm. br. pločevinaste ataše ? z zako
vico (15). Fragm. br. pločevinaste ataše (16).
Lonček iz rjave gline (17). Fragm. skledi iz
temno rjave gline (18). Ostanki usnja. Pečnik
omenja še dve fibuli. NHMW 56768—56771.
Grob 15 (T. 7: 9—13)
Gl. 1 m, glava — J.
Posoda iz svetlo rjavo rumene gline (9). Fragm.
posode z nagubano površino iz rjave gline (10).
Fragm. skodela iz temno rjave gline (11). Vijčka
iz rjave gline. Eden je okrašen s tremi pikami
(12, 13). Pečnik omenja še dve votli br. zapest
nici. NHMW 56772—56774.
Grob 16 (T. 8:1—11)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline (1). Fragm. posode
iz rdeče gline (2). Fragm. br. certoška fibula
okrašena s punciranimi krožci na nogi (3).
Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni z motivom
jelenčkov, ki so iztolčeni, ter drobnimi vtolče
nimi pikicami (4—6). Fragm. br. valjast uhan,
okrašen z vtolčenim motivom zajčkov (7, 8).
Fragm. br. obročka z izrastki (9). Br. profilirana
palčka (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11).
Pečnik omenja še popolnoma uničene br. votle
zapestnice. NHMW 56775—56779.
Grob 17 (T. 9:12—16)
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. posode iz temno rjave gline (12). Fragm.
posode iz rjave gline (13). Fragm. ustja posode
iz svetlo rjave gline (14). Vijček iz temno rjave
gline (15). Fragm. posoda na nogi z nagubano
površino iz rjave gline (16). NHMW 56780—
56781.
Grob 18 (T. 9: 3)
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz sivo črne gline, na ramenu je
okrašena z vrezi. NHMW 56782.
Grob 19 (T. 9: 4—11)
Gl. 1 m, glava — S.
Dve br. votli zapestnici z vdetima koncema,
okrašeni z vrezi (4, 5). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (6). Svetlo modra prozorna steklena jagoda
z belo valovnico (7). Br. obroček s štirimi iz
rastki (8). Br. certoška fibula (9). Temno modra
steklena jagoda (10). Br. votla zapestnica z vde
tima koncema, okrašena z vrezi in punciranimi
krožci (11). Fragm. človeških kosti. NHMW
56783—56791.
Grob 20 (T. 10:4—11)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra
šena s pasovi vrezov (4). Pečnik omenja še eno
zapestnico. Vijček iz svetlo rjave gline (5).
Fragm. posode iz črne gline z nagubanim obo
dom (6). Fragm. posoda iz rjavo črne gline (7,
10). Fragm. ustja posode iz rjave gline (8).
Fragm. posode iz črne gline, okrašene z rebri
in kanelurami (9). Fragm. ustja sklede iz rjave
gline (11). NHMW 56792—56794.
Grob 21 (T. 10:13)
Gl. 2, 50 m, glava — V.
Fragm. posoda iz temno rjave gline. Pečnik
omenja še 2 popolnoma uničeni zapestnici,
uhane in jagode. NHMW 56795.
397
Grob 22 (T. 10: 1—3)
Gl. 1 m, glava — Z.
Žel. plavutasta sekira (1). Žel. sulična ost (2).
Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami na
obodu (3). NHMW 56796—56798.
iz črne gline, okrašen z vrezi in pikami (12)
NHMW 56816—56817.
Grob 23 (T. 11,12)
Gl. 2 m, glava — J. 2 6 6
Br. certoški fibuli (1, 2). Pet br. pašnih jezičkov
(eden popolnoma zdrobljen) z obročki (3—6).
Fragm. večja posoda iz temno rjave gline, okra
šena je bila s skupinami treh bradavic (7). Br.
ostroga z luknjicama na vsaki strani (8). Pro
zorna steklena jagoda (9). Fragm. žel. noža
(10). Žel. sulični osti (11, 12). Br. situla okra
šena s tremi figuralnimi frizi. Opis cfr. W.
Grob 30 (T. 14: 1—11)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rjave gline (1). 6 temno modrih
steklenih jagod s svetlo modro belimi očesci (2).
4 temno modre steklene jagode s svetlo modrimi
očesci in rumenimi izrastki (3). 3 svetlo modre
steklene jagode s temno modro belimi očesci (4).
3 rumene steklene jagode s temno modro belimi
očesci (5). Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni
z iztolčenimi motivi jelenčkov ter vtolčenimi
pikicami na robu (6—9). Fragm. noge žel.
fibule z nazaj obrnjenim zaključkom noge (10).
Ogrlica iz 2 temno modrih steklenih jagod s
temno modro belimi očesci, 1 temno modre ste
klene jagode z belo valovnico, rumene obroč
kaste steklene jagode, 6 temno modrih steklenih
jagod in 2 jantarjevih jagod (11). NHMW
56819—56826.
L U č K E , O. H. FREY, Die Situla in Providence,
RGF 26 (1962) 77 s, T. 46; 72.267 (T. 12, pri
loga 3). Situla je ležala na koncu groba ob
nogah. Ostanki usnja iz situle. Fragm. človeških
kosti (mandibuli) in zob. Pečnik omenja še
figuralno okrašeno pašno spono. NHMW
56799—56808.
K. KROMER, S. GABROVEC, Im. Arch. Y 5 (1962)
Y 46 (1, 2).
Grob 24 (T. 10:12)
Gl. 1 m, glava — V.
Skodela na nogi z nagubano površino iz črne
gline. Vrat posode je okrašen z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, na ramenu pa so vtisnjene
pike (12). NHMW 56809.
Grob 25 (T. 13: 1—4)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi in pikami
(1). Lonec iz temno rjave gline s tremi bradavi
cami (2). Skledica iz rjave gline z bradavicami
na obodu (3). Vijček iz črne gline, okrašen s
skupinami vrezov (4). NHMW 56810—56812.
Grob 26 (T. 10: 14)
Gl. 2 m.
Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena
s horizontalnimi vrezi na vratu in vrezanimi
šrafiranimi trikotniki na ramenu. NHMW
56813.
Grob 27 (T. 13:5—10)
Gl. 2,50 m, žgan grob.
Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (5).
Fragm. ustja sklede iz rjave gline. Na zunanji
strani je okrašena s temno barvanimi rebri (6).
Fragm. posode na nogi z nagubano površino
iz rjave gline (7, 8). Frag, ustja posode z odebeljenim robom iz rjave gline (9). Fragm. posoda
iz rjavo črne gline (10). NHMW 56814—56815.
Grob 28 (T. 13: 11, 12)
Gl. 3 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz črne gline, okrašena z žlebljenjem in podolgovato bradavico (11). Vijček
398
Grob 29 (T. 17: 11)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline. NHMW 56818.
Grob 31 (T. 14: 16, 17)
Gl. 0,30 m, glava — Z.
Žel. sulična ost (16). Fragm. lonec iz rjave gline
(17). Fragm. človeških lobanjskih kosti. NHMW
56827—56829.
Grob 32 (T. 14: 12—15)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz rjave gline (12). Fragm.
skodele iz rjave gline, okrašene z vrezanimi
šrafiranimi trikotniki (13). Žel. sulična ost (14).
Fragm. lonec iz rjave gline (15). NHMW
56830—56832.
Grob 33 (T. 15:1—8)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. br. valjastih uhanov, okrašenih z vtol
čenimi pikicami v motivu meandra (1). Ogrlica
iz rumenih steklenih jagod (2). Ogrlica iz 14
temno modrih steklenih jagod in svetlo zelene
steklene jagode (3). Ogrlica iz steklenih temno
modrih jagod (4). Ogrlica iz 4 jantarjevih jagod,
temno modre steklene jagode z belo valovnico,
rumene steklene jagode z modro belimi očesci
(5). Br. certoški fibuli (6, 7). Fragm. lonec iz
temno rjave gline (8). NHMW 56833—56839.
Grob 34 (T. 13: 13)
Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na
obodu. NHMW 56840.
Grob 35 (T. 16)
Gl. 2 m, glava — Z.
V grobu dvojni pokop, eden skelet brez po
datkov. Skodela iz črne gline (1). Skodela s
presegajočim ročajem iz črne gline. Na ročaju
sta dve shematizirani živalski glavici, posoda
„ : e okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (2).
Fragm- lonec iz rjave gline, z dvojnimi brada
vicami na obodu (3). Kernos s tremi čašicami
iz tenmo rdeče gline, okrašen z vrezi in vtisnje
nimi pikami (4). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi (5). Žel. sulični osti (6, 7). Žel. tulasta
sekira (8). Pečnik omenja še 2 fibuli. NHMW
g l-56847.
56 4
Grob 36 (T. 15:9-11)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz temno rjave gline (9). Fragm.
skodela na nogi iz rjave gline, z nagubanim
obodom in z ornamentom vrezanih trikotnikov
na vratu (10). Fragm. skodela na nogi z nagu
banim obodom iz temno rjave gline (11). NHMW
56748—56849.
Grob 37 (T. 17:1)
Gl. 2 m, glava — Z.
Žel. sulična ost. Tulec je okrašen z vodoravnimi
aebiči. Pečnik omenja še dve posodi. NHMW
56850.
Grob 38
Gl. 2 m, žgan grob.
Grob 39 (T. 17:2—7)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. votli zapestnici z vdetima koncema, okra
šeni s pasovi vrezov (2, 3). Fragm. br. votla
zapestnica z vrezanim ornamentom (4). Br.
certoška fibula (5). Fragm. br. valjastih uhanov,
okrašenih z vtolčenimi pikicami v motivu meandrov (6, 7). NHMW 56851—56853.
Grob 40 (T. 17: 8-JO)
Gl. 2 m, glava — Z.
Lonček z ročajem iz črne gline (8). Fragm. lonec
iz rjave gline z bradavicami (9). Vijček iz temno
rjave gline (10). NHMW 56854—56856.
Grob 41
GI. 0,50 m, glava — Z.
Dve posodi.
Grob 42 (T. 18:1, 2)
Gl. 1 m, glava —V.
Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami pod
ustjem (1). Trinožna skodelica z dulcem iz rjave
gline (2). NHMW 56857—56858.
Grob 43 (T. 18:6, 7)
Gl. 2 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline z bradavico na
ramenu (6). Vijček iz temno rjave gline, okrašen
z vrezi in vtisnjenimi pikami (7). Pečnik omenja
še fibulo in sulično ost. NHMW 56859—56860.
Grob 44 (T. 18:3—5)
Fragm. ustja sklede iz sivo črne gline (3). Vijček
iz rjave gline, okrašen z vrezi (4). Fragm. sko
dela iz temno rjave gline (5). NHMW 56861—
56862.
Gomila I I I
Pr. gomile 8 m, v. 2 m.
Grobi (T. 18:8—11)
Gl. 1 m, glava — V.
Lonec iz svetlo rjave grobe gline (8). Fragm.
loka br. (samostrelne certoške) fibule (9). Fragm.
br. zapestnica (10). Žel. sulična ost z ostanki
lesa v tulcu (11). NHMW 56863—56866.
Grob 2
Gl. 1, 50 m, glava- -S.
Posoda.
Grob 3 (T. 19:1—3)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Fragm. posoda iz rjavo sive gline, okrašena s
skupinami bradavic (3). NHMW 56867—56869.
Grob 4 (T. 19:6—9)
Gl. 1,70 m, glava — S.
Br. zapestnica s presegajočima se koncema (6).
Br. samostrelna fibula (7). Žel. sulična ost (8).
Br. certoška fibula (9). Pečnik ne omenja fibul.
NHMW 56870—56873.
Grob 5 (T. 21: 1—10)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. skleda iz črne gline s predrto bradavico
pod ustjem (1). Fragm. žel. nož (2). Fragm.
posode na nogi iz temno rjave gline (3, 4).
Fragm. noge posode iz rjave gline (5). Vijček
iz črne gline, okrašen z vrezi (6). Fragm. žel.
palčke (7). Fragm. žel. obroča (8). Kamnit
brus z ostanki rje v luknji (9). Žel. kavelj (10).
NHMW 56874—56880.
Grob 6 (T-23: 2)
Gl. 1,80 m, glava — S.
Fragm. posode na nogi iz črne gline. NHMW
56881.
Grob 7 (T. 19:4, 5)
Gl. 1,20 m, glava -^ J.
Fragm. ustja in fragm. dna posod iz temno rjave
gline (4). Fragm. posode iz rjave gline, z žlebom
na ramenu (5). NHMW 56882—56883.
Grob 8 (T. 20)
Gl. 1,80 m, glava — V. _
Žel. tulasta sekira (1). Žel. sulični osti (2, 3).
Lonček iz temno rjave gline z bradavicami na
obodu (4). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen
s po eno oz. s skupinami po tri bradavice (5).
NHMW 56884—56888.
Grob 9
Gl. 0,80 m, glava — S.
Posoda.
399
Grob 22 (T. 10: 1—3)
Gl. 1 m, glava — Z.
Žel. plavutasta sekira (1). Žel. sulična ost (2).
Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami na
obodu (3). NHMW 56796—56798.
iz črne gline, okrašen z vrezi in pikami (12)
NHMW 56816—56817.
Grob 23 (T. 11,12)
Gl. 2 m, glava — J. 2 6 6
Br. certoški fibuli (1, 2). Pet br. pašnih jezičkov
(eden popolnoma zdrobljen) z obročki (3—6).
Fragm. večja posoda iz temno rjave gline, okra
šena je bila s skupinami treh bradavic (7). Br.
ostroga z luknjicama na vsaki strani (8). Pro
zorna steklena jagoda (9). Fragm. žel. noža
(10). Žel. sulični osti (11, 12). Br. situla okra
šena s tremi figuralnimi frizi. Opis cfr. W.
Grob 30 (T. 14: 1—11)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rjave gline (1). 6 temno modrih
steklenih jagod s svetlo modro belimi očesci (2).
4 temno modre steklene jagode s svetlo modrimi
očesci in rumenimi izrastki (3). 3 svetlo modre
steklene jagode s temno modro belimi očesci (4).
3 rumene steklene jagode s temno modro belimi
očesci (5). Fragm. br. valjasti uhani, okrašeni
z iztolčenimi motivi jelenčkov ter vtolčenimi
pikicami na robu (6—9). Fragm. noge žel.
fibule z nazaj obrnjenim zaključkom noge (10).
Ogrlica iz 2 temno modrih steklenih jagod s
temno modro belimi očesci, 1 temno modre ste
klene jagode z belo valovnico, rumene obroč
kaste steklene jagode, 6 temno modrih steklenih
jagod in 2 jantarjevih jagod (11). NHMW
56819—56826.
L U č K E , O. H. FREY, Die Situla in Providence,
RGF 26 (1962) 77 s, T. 46; 72.267 (T. 12, pri
loga 3). Situla je ležala na koncu groba ob
nogah. Ostanki usnja iz situle. Fragm. človeških
kosti (mandibuli) in zob. Pečnik omenja še
figuralno okrašeno pašno spono. NHMW
56799—56808.
K. KROMER, S. GABROVEC, Im. Arch. Y 5 (1962)
Y 46 (1, 2).
Grob 24 (T. 10:12)
Gl. 1 m, glava — V.
Skodela na nogi z nagubano površino iz črne
gline. Vrat posode je okrašen z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, na ramenu pa so vtisnjene
pike (12). NHMW 56809.
Grob 25 (T. 13: 1—4)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Vijček iz rjave gline, okrašen z vrezi in pikami
(1). Lonec iz temno rjave gline s tremi bradavi
cami (2). Skledica iz rjave gline z bradavicami
na obodu (3). Vijček iz črne gline, okrašen s
skupinami vrezov (4). NHMW 56810—56812.
Grob 26 (T. 10: 14)
Gl. 2 m.
Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena
s horizontalnimi vrezi na vratu in vrezanimi
šrafiranimi trikotniki na ramenu. NHMW
56813.
Grob 27 (T. 13:5—10)
Gl. 2,50 m, žgan grob.
Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (5).
Fragm. ustja sklede iz rjave gline. Na zunanji
strani je okrašena s temno barvanimi rebri (6).
Fragm. posode na nogi z nagubano površino
iz rjave gline (7, 8). Frag, ustja posode z odebeljenim robom iz rjave gline (9). Fragm. posoda
iz rjavo črne gline (10). NHMW 56814—56815.
Grob 28 (T. 13: 11, 12)
Gl. 3 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz črne gline, okrašena z žlebljenjem in podolgovato bradavico (11). Vijček
398
Grob 29 (T. 17: 11)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline. NHMW 56818.
Grob 31 (T. 14: 16, 17)
Gl. 0,30 m, glava — Z.
Žel. sulična ost (16). Fragm. lonec iz rjave gline
(17). Fragm. človeških lobanjskih kosti. NHMW
56827—56829.
Grob 32 (T. 14: 12—15)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz rjave gline (12). Fragm.
skodele iz rjave gline, okrašene z vrezanimi
šrafiranimi trikotniki (13). Žel. sulična ost (14).
Fragm. lonec iz rjave gline (15). NHMW
56830—56832.
Grob 33 (T. 15:1—8)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. br. valjastih uhanov, okrašenih z vtol
čenimi pikicami v motivu meandra (1). Ogrlica
iz rumenih steklenih jagod (2). Ogrlica iz 14
temno modrih steklenih jagod in svetlo zelene
steklene jagode (3). Ogrlica iz steklenih temno
modrih jagod (4). Ogrlica iz 4 jantarjevih jagod,
temno modre steklene jagode z belo valovnico,
rumene steklene jagode z modro belimi očesci
(5). Br. certoški fibuli (6, 7). Fragm. lonec iz
temno rjave gline (8). NHMW 56833—56839.
Grob 34 (T. 13: 13)
Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na
obodu. NHMW 56840.
Grob 35 (T. 16)
Gl. 2 m, glava — Z.
V grobu dvojni pokop, eden skelet brez po
datkov. Skodela iz črne gline (1). Skodela s
presegajočim ročajem iz črne gline. Na ročaju
sta dve shematizirani živalski glavici, posoda
„ : e okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (2).
Fragm- lonec iz rjave gline, z dvojnimi brada
vicami na obodu (3). Kernos s tremi čašicami
iz tenmo rdeče gline, okrašen z vrezi in vtisnje
nimi pikami (4). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi (5). Žel. sulični osti (6, 7). Žel. tulasta
sekira (8). Pečnik omenja še 2 fibuli. NHMW
g l-56847.
56 4
Grob 36 (T. 15:9-11)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz temno rjave gline (9). Fragm.
skodela na nogi iz rjave gline, z nagubanim
obodom in z ornamentom vrezanih trikotnikov
na vratu (10). Fragm. skodela na nogi z nagu
banim obodom iz temno rjave gline (11). NHMW
56748—56849.
Grob 37 (T. 17:1)
Gl. 2 m, glava — Z.
Žel. sulična ost. Tulec je okrašen z vodoravnimi
aebiči. Pečnik omenja še dve posodi. NHMW
56850.
Grob 38
Gl. 2 m, žgan grob.
Grob 39 (T. 17:2—7)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. votli zapestnici z vdetima koncema, okra
šeni s pasovi vrezov (2, 3). Fragm. br. votla
zapestnica z vrezanim ornamentom (4). Br.
certoška fibula (5). Fragm. br. valjastih uhanov,
okrašenih z vtolčenimi pikicami v motivu meandrov (6, 7). NHMW 56851—56853.
Grob 40 (T. 17: 8-JO)
Gl. 2 m, glava — Z.
Lonček z ročajem iz črne gline (8). Fragm. lonec
iz rjave gline z bradavicami (9). Vijček iz temno
rjave gline (10). NHMW 56854—56856.
Grob 41
GI. 0,50 m, glava — Z.
Dve posodi.
Grob 42 (T. 18:1, 2)
Gl. 1 m, glava —V.
Lonec iz rjave gline s štirimi bradavicami pod
ustjem (1). Trinožna skodelica z dulcem iz rjave
gline (2). NHMW 56857—56858.
Grob 43 (T. 18:6, 7)
Gl. 2 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz rjave gline z bradavico na
ramenu (6). Vijček iz temno rjave gline, okrašen
z vrezi in vtisnjenimi pikami (7). Pečnik omenja
še fibulo in sulično ost. NHMW 56859—56860.
Grob 44 (T. 18:3—5)
Fragm. ustja sklede iz sivo črne gline (3). Vijček
iz rjave gline, okrašen z vrezi (4). Fragm. sko
dela iz temno rjave gline (5). NHMW 56861—
56862.
Gomila I I I
Pr. gomile 8 m, v. 2 m.
Grobi (T. 18:8—11)
Gl. 1 m, glava — V.
Lonec iz svetlo rjave grobe gline (8). Fragm.
loka br. (samostrelne certoške) fibule (9). Fragm.
br. zapestnica (10). Žel. sulična ost z ostanki
lesa v tulcu (11). NHMW 56863—56866.
Grob 2
Gl. 1, 50 m, glava- -S.
Posoda.
Grob 3 (T. 19:1—3)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Fragm. posoda iz rjavo sive gline, okrašena s
skupinami bradavic (3). NHMW 56867—56869.
Grob 4 (T. 19:6—9)
Gl. 1,70 m, glava — S.
Br. zapestnica s presegajočima se koncema (6).
Br. samostrelna fibula (7). Žel. sulična ost (8).
Br. certoška fibula (9). Pečnik ne omenja fibul.
NHMW 56870—56873.
Grob 5 (T. 21: 1—10)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. skleda iz črne gline s predrto bradavico
pod ustjem (1). Fragm. žel. nož (2). Fragm.
posode na nogi iz temno rjave gline (3, 4).
Fragm. noge posode iz rjave gline (5). Vijček
iz črne gline, okrašen z vrezi (6). Fragm. žel.
palčke (7). Fragm. žel. obroča (8). Kamnit
brus z ostanki rje v luknji (9). Žel. kavelj (10).
NHMW 56874—56880.
Grob 6 (T-23: 2)
Gl. 1,80 m, glava — S.
Fragm. posode na nogi iz črne gline. NHMW
56881.
Grob 7 (T. 19:4, 5)
Gl. 1,20 m, glava -^ J.
Fragm. ustja in fragm. dna posod iz temno rjave
gline (4). Fragm. posode iz rjave gline, z žlebom
na ramenu (5). NHMW 56882—56883.
Grob 8 (T. 20)
Gl. 1,80 m, glava — V. _
Žel. tulasta sekira (1). Žel. sulični osti (2, 3).
Lonček iz temno rjave gline z bradavicami na
obodu (4). Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen
s po eno oz. s skupinami po tri bradavice (5).
NHMW 56884—56888.
Grob 9
Gl. 0,80 m, glava — S.
Posoda.
399
Gomila IV
Pr. gomile 8 m, v. 2 m.
Grobi (T. 21:14, 15)
Gl. 1 m, glava — J, pokop otroka.
Br. majhna zapestnica s presegajočima koncema
(14). Fragm. lonec iz rjavo črne gline z dvema
ročajema (15). NHMW 56889—56890.
Grob 2 (T. 21:11—13)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Fragm. dno posode iz črne gline (11). Žel.
sulična konica (12). Fragm. posoda z nagubanim
obodom iz temno rjave gline (13). NHMW
56891—56892.
Grob 3
Gl. 1,30 m, glava — S, brez pridatkov.
Fragm. človeških kosti čeljusti in zobje. NHMW
56893.
Gomila V
Dol. gomile 20 m, šir. 12 m, v. 3 m.
Grobi (T. 23:1)
Gl. 1,20 m.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko po
sodo. NHMW 56894.
Grob 2 (T. 22: 1—10)
Gl. 1, 20 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz rjave gline. Vrat posode je okrašen z vrezani
mi trikotniki (1). Br. certoška fibula (2). Fragm.
ročaja iz rjave gline z dvema stiliziranima žival
skima glavicama (3). Fragm. posode z naguba
nim obodom iz rjavo črne gline (4). Fragm. ustja
posode iz rjavo črne gline (5). Fragm. žel. nož
(6). Fragm. žel. žice (7). Žel. nož s tremi zako
vicami nä ploščatem držaju (8). Žel. plavutasta
sekira (9). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu
(10). NHMW 56895—56901.
Grob 3 (T. 23:3)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Trinožna skodelica iz rjave gline. Pečnik omenja
še fibulo. NHMW 56902.
Grob 4 (T. 23:4, 5)
Gl. 0,70 m, glava — S.
Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno
rjave gline. Vrat prode je okrašen z vrezano
cikcak črto (4). Fragm. ustja posode iz črne
gline (5). NHMW 56903.
Grob 5 (T. 23:6—8)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Fragm. ustja posode iz rjave gline (6). Fragm.
lonec iz rjave gline (7). Fragm. skleda iz rjavo
črne gline (8). NHMW 56904.
400
Grob 6 (T. 28: 1,2)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Žel. plavutasta sekira (1). Žel. nož z dvema
zakovicama na ploščatem držaju (2). NHMW
56905—56906.
Grob 7 (T. 22: 11—14)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline z dvema kaneluraroa«
pod ustjem in bradavico na obodu (11). Vijčelc
iz rjave gline (12). Skodelica iz rjave gline (13)j
Fragm. skleda iz črne gline (14). NHMAV
56907—56909.
Grob 8 (T. 23:9—13)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. ustja posode iz črne gline (9). Fragm,
noge posode iz črne gline (10). Fragm. ustja!
sklede iz temno rjave gline (11). Fragm. noga 1
posode iz temno rjave gline (12). Fragm. posoda
iz temno rjave gline (13). NHMW 56910.
Grob 9 (T. 24—26)
Gl. 3 m, glava — J. Grob je bil v sredini go-1
mile.268
T. 24: Br. negovska čelada, okrašena s punci- i
ranimi krožci in pravokotnički. T. 25: Fragm, i
br. cista z dvema različno tordiranima ročajema.
Opis cfr. B. STJERNQUIST, Ciste a cordoni 11
(1967) 50 s, T. 20: 1 (1). Fragm. br. certoška
fibula (2). Br. narebren gumb fibule ? (3). Br.
certoški fibuli (4, 5). Fragm. br. pašni jeziček
z obročkom, ki je na eni strani zarjavel (6).
Br. zanki spone z zoženima zakovičastima na
stavkoma (7, 8). Fragm. br. pašni plošči z za
kovicami in br. obroček (9, 10). T. 26: Fragm.
posoda iz rjavo črne gline, okrašena s skupinami
vrezov (1). Fragm. skleda iz rjavo črne gline (2).
Fragm. žel. nož (3). Fragm. žel. sulični osti
(4, 5). Žel. zagozdi ? (6, 7). Fragm. žel. tulasta
sekira (8). Ostanki lesa in kosti. NHMW
56911—56924.
Grob 10 (T. 27: 8)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. posoda iz temno rjave gline s plastičnim
rebrom na vratu. NHMW 56925.
Grob 11 (T. 27: 9)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline. Obod ima okrašen
s plastično valovnico, pod ustjem pa ima hori
zontalni ročajček. NHMW 56926.
Grob 12 (T. 28:5—10)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rdeče rjave gline s konično
bradavico na ramenu (5). Fragm. loka s peresovino žel. samostrelne fibule (6). Br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(7). Skodelica iz črne gline (8). Fragm. br.
valiasta uhana, okrašena z iztolčenimi rebri in
ikaroi ter ob robu z vtolčenimi pikicami (9,
fol NHMW 56927—56931.
Grob 13
Gl. 1 m, glava — Z.
Posoda.
Grob 14 (T. 27: 1-7)
GL 2 m, glava — J.
Fragm. dna posode iz črne gline (1). Zel. nož
dvema zakovicama na držaju in z ostanki
z
koščene obloge (2). Fragm. skodela z nagubanim
obodom iz črne gline (3). Fragm. br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(4). Žel. plavutasta sekira (5). Fragm. skleda iz
' rjavo sive gline, okrašena s skupinami navpič
nih reber (6). Fragm. posode iz temno rjave gli
ne (7). Fragm. človeških kosti. NHMW 56932—
56938.
Grob 15 (T. 32:11)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi podkvastimi
aplikami. NHMW 56939.
Grob 16 (T. 32:12)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Skledica na nizki nogi iz temno rjave gline s
štirimi ročajčki. NHMW 36940.
Grob 17 (T. 29—31)
Gl. 1 m, dol. 2,50 m, šir. 1,40 m. Dvojni pokop
— moža in žene, glavi — J. Pridatki žene: br.
votli zapestnici z vdetima koncema, okrašeni
z vrezi (30: 2, 3). Tri ogrlice iz jantarjevih jagod
(30: 4—6). Pečnik omenja še br. jagode, uhane
in dve fibuli. Pridatki moža: T. 29: br. negovska
čelada, okrašena s punciranimi drobnimi črti
cami v motivu zvezdic in enojnega oz. dvojnega
(na spodnjem delu krajcev) ležečega V motiva.
Čelada je ležala ob nogah moža (4). Dva žel.
ražnja (1, 2). Dve žel. sulični osti (3; 31: 12).
T. 30: Fragm. br. situla. Br. pločevina ustja, ki
ovija svinčeno žico, je z zakovicami na ramenu
pripeta na plašč situle. Situla (1) je skupaj s
kotličkom (10) ležala na koncu groba pri nogah
moža. Temno modra steklena jagoda (7). Fragm.
br. trakaste žice (8). Br. narebrena zapestnica
(9). Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi atašami (10). Fragm. žel. palčke — peresovine
fibule? (11). Br. z vrezi okrašena palčka (12).
T. 31: Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Fragm.
žel. noža s sledovi lesenega držaja (2). Trije
žel. obročki za spenjanje (3—5). Fragm. žel.
noža (6). Dve žel. zagozdi ? (7, 8). Br. zanki
spone z zoženima zakovičastima nastavkoma,
okrašeni z vrezi in odebelitvami, ter 4 gumbaste
zakovice spone (9—11). Človeški zobje. Pečnik
omenja še svinčen obroč (cfr. T. 90: A). NHMW
56941—56959.
26 — Arheološki vestnik
Grob 18 (T. 32: 4—10)
Gl. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (4). Ogrlica iz
jantarjevih jagod (5). Br. votla zapestnica z
vdetima koncema, okrašena z vrezi (6). Br.
vzhodnoalpska živalska fibula z vrezi okrašenim
lokom (7). Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče
gline (8—10). NHMW 56960—56964.
Grob 19 (T. 28: 11—13)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Br. narebreni zapestnici (11,12). Lonček iz rjave
gline (13). Pečnik omenja še vijček. NHMW
56965—56966.
Grob 20 (T. 32:1—3)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s podkva
stimi aplikami in bradavicami (1). Fragm. po
soda iz rjave gline, okrašena na vratu z vrezanimi
trikotniki. Ni rekonstr. (2, 3). NHMW 56967—
56968.
Grob 21 (T. 32: 13)
Gl. 2 m, glava — Z.
Skleda iz temno rjave gline z bradavico pod
ustjem. NHMW 56969.
Grob 22 (T. 34: 9)
Gl. 2,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline. Vrat posode je okrašen z
vrezanimi šrafiranimi trikotniki. Pečnik omenja
še vijček. NHMW 56970.
Grob 23 (T. 33:4—10)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Fragm. br. pašnih jezičkov in obročka (4—7).
Žel. plavutasta sekira (8). Fragm. žel. nož (9).
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (10).
NHMW 56971—56974.
Grob 24 (T. 34:7, 8)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. žel. sulična ost (7). Lonec iz rjave gline.
Pod ustjem so razporejene tri okrogle aplike
z vdolbljeno sredino (8). NHMW 56975—56976.
Grob 25 (T. 28: 3, 4)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Br. fragm. samostrelni certoški fibuli z ostanki
br. verižice na peresovini. Pečnik omenja še
posodo. NHMW 56977.
Grob 26 (T. 35:1, 2)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. igla fibule (1). Kernos s tremi čašicami iz
rjavo rdeče gline (2). NHMW 56978—56979
401
Gomila IV
Pr. gomile 8 m, v. 2 m.
Grobi (T. 21:14, 15)
Gl. 1 m, glava — J, pokop otroka.
Br. majhna zapestnica s presegajočima koncema
(14). Fragm. lonec iz rjavo črne gline z dvema
ročajema (15). NHMW 56889—56890.
Grob 2 (T. 21:11—13)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Fragm. dno posode iz črne gline (11). Žel.
sulična konica (12). Fragm. posoda z nagubanim
obodom iz temno rjave gline (13). NHMW
56891—56892.
Grob 3
Gl. 1,30 m, glava — S, brez pridatkov.
Fragm. človeških kosti čeljusti in zobje. NHMW
56893.
Gomila V
Dol. gomile 20 m, šir. 12 m, v. 3 m.
Grobi (T. 23:1)
Gl. 1,20 m.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko po
sodo. NHMW 56894.
Grob 2 (T. 22: 1—10)
Gl. 1, 20 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz rjave gline. Vrat posode je okrašen z vrezani
mi trikotniki (1). Br. certoška fibula (2). Fragm.
ročaja iz rjave gline z dvema stiliziranima žival
skima glavicama (3). Fragm. posode z naguba
nim obodom iz rjavo črne gline (4). Fragm. ustja
posode iz rjavo črne gline (5). Fragm. žel. nož
(6). Fragm. žel. žice (7). Žel. nož s tremi zako
vicami nä ploščatem držaju (8). Žel. plavutasta
sekira (9). Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu
(10). NHMW 56895—56901.
Grob 3 (T. 23:3)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Trinožna skodelica iz rjave gline. Pečnik omenja
še fibulo. NHMW 56902.
Grob 4 (T. 23:4, 5)
Gl. 0,70 m, glava — S.
Fragm. skodela z nagubanim obodom iz temno
rjave gline. Vrat prode je okrašen z vrezano
cikcak črto (4). Fragm. ustja posode iz črne
gline (5). NHMW 56903.
Grob 5 (T. 23:6—8)
Gl. 1,30 m, glava — V.
Fragm. ustja posode iz rjave gline (6). Fragm.
lonec iz rjave gline (7). Fragm. skleda iz rjavo
črne gline (8). NHMW 56904.
400
Grob 6 (T. 28: 1,2)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Žel. plavutasta sekira (1). Žel. nož z dvema
zakovicama na ploščatem držaju (2). NHMW
56905—56906.
Grob 7 (T. 22: 11—14)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline z dvema kaneluraroa«
pod ustjem in bradavico na obodu (11). Vijčelc
iz rjave gline (12). Skodelica iz rjave gline (13)j
Fragm. skleda iz črne gline (14). NHMAV
56907—56909.
Grob 8 (T. 23:9—13)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. ustja posode iz črne gline (9). Fragm,
noge posode iz črne gline (10). Fragm. ustja!
sklede iz temno rjave gline (11). Fragm. noga 1
posode iz temno rjave gline (12). Fragm. posoda
iz temno rjave gline (13). NHMW 56910.
Grob 9 (T. 24—26)
Gl. 3 m, glava — J. Grob je bil v sredini go-1
mile.268
T. 24: Br. negovska čelada, okrašena s punci- i
ranimi krožci in pravokotnički. T. 25: Fragm, i
br. cista z dvema različno tordiranima ročajema.
Opis cfr. B. STJERNQUIST, Ciste a cordoni 11
(1967) 50 s, T. 20: 1 (1). Fragm. br. certoška
fibula (2). Br. narebren gumb fibule ? (3). Br.
certoški fibuli (4, 5). Fragm. br. pašni jeziček
z obročkom, ki je na eni strani zarjavel (6).
Br. zanki spone z zoženima zakovičastima na
stavkoma (7, 8). Fragm. br. pašni plošči z za
kovicami in br. obroček (9, 10). T. 26: Fragm.
posoda iz rjavo črne gline, okrašena s skupinami
vrezov (1). Fragm. skleda iz rjavo črne gline (2).
Fragm. žel. nož (3). Fragm. žel. sulični osti
(4, 5). Žel. zagozdi ? (6, 7). Fragm. žel. tulasta
sekira (8). Ostanki lesa in kosti. NHMW
56911—56924.
Grob 10 (T. 27: 8)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. posoda iz temno rjave gline s plastičnim
rebrom na vratu. NHMW 56925.
Grob 11 (T. 27: 9)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline. Obod ima okrašen
s plastično valovnico, pod ustjem pa ima hori
zontalni ročajček. NHMW 56926.
Grob 12 (T. 28:5—10)
Gl. 2 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rdeče rjave gline s konično
bradavico na ramenu (5). Fragm. loka s peresovino žel. samostrelne fibule (6). Br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(7). Skodelica iz črne gline (8). Fragm. br.
valiasta uhana, okrašena z iztolčenimi rebri in
ikaroi ter ob robu z vtolčenimi pikicami (9,
fol NHMW 56927—56931.
Grob 13
Gl. 1 m, glava — Z.
Posoda.
Grob 14 (T. 27: 1-7)
GL 2 m, glava — J.
Fragm. dna posode iz črne gline (1). Zel. nož
dvema zakovicama na držaju in z ostanki
z
koščene obloge (2). Fragm. skodela z nagubanim
obodom iz črne gline (3). Fragm. br. votla za
pestnica z vdetima koncema, okrašena z vrezi
(4). Žel. plavutasta sekira (5). Fragm. skleda iz
' rjavo sive gline, okrašena s skupinami navpič
nih reber (6). Fragm. posode iz temno rjave gli
ne (7). Fragm. človeških kosti. NHMW 56932—
56938.
Grob 15 (T. 32:11)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi podkvastimi
aplikami. NHMW 56939.
Grob 16 (T. 32:12)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Skledica na nizki nogi iz temno rjave gline s
štirimi ročajčki. NHMW 36940.
Grob 17 (T. 29—31)
Gl. 1 m, dol. 2,50 m, šir. 1,40 m. Dvojni pokop
— moža in žene, glavi — J. Pridatki žene: br.
votli zapestnici z vdetima koncema, okrašeni
z vrezi (30: 2, 3). Tri ogrlice iz jantarjevih jagod
(30: 4—6). Pečnik omenja še br. jagode, uhane
in dve fibuli. Pridatki moža: T. 29: br. negovska
čelada, okrašena s punciranimi drobnimi črti
cami v motivu zvezdic in enojnega oz. dvojnega
(na spodnjem delu krajcev) ležečega V motiva.
Čelada je ležala ob nogah moža (4). Dva žel.
ražnja (1, 2). Dve žel. sulični osti (3; 31: 12).
T. 30: Fragm. br. situla. Br. pločevina ustja, ki
ovija svinčeno žico, je z zakovicami na ramenu
pripeta na plašč situle. Situla (1) je skupaj s
kotličkom (10) ležala na koncu groba pri nogah
moža. Temno modra steklena jagoda (7). Fragm.
br. trakaste žice (8). Br. narebrena zapestnica
(9). Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi atašami (10). Fragm. žel. palčke — peresovine
fibule? (11). Br. z vrezi okrašena palčka (12).
T. 31: Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Fragm.
žel. noža s sledovi lesenega držaja (2). Trije
žel. obročki za spenjanje (3—5). Fragm. žel.
noža (6). Dve žel. zagozdi ? (7, 8). Br. zanki
spone z zoženima zakovičastima nastavkoma,
okrašeni z vrezi in odebelitvami, ter 4 gumbaste
zakovice spone (9—11). Človeški zobje. Pečnik
omenja še svinčen obroč (cfr. T. 90: A). NHMW
56941—56959.
26 — Arheološki vestnik
Grob 18 (T. 32: 4—10)
Gl. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (4). Ogrlica iz
jantarjevih jagod (5). Br. votla zapestnica z
vdetima koncema, okrašena z vrezi (6). Br.
vzhodnoalpska živalska fibula z vrezi okrašenim
lokom (7). Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče
gline (8—10). NHMW 56960—56964.
Grob 19 (T. 28: 11—13)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Br. narebreni zapestnici (11,12). Lonček iz rjave
gline (13). Pečnik omenja še vijček. NHMW
56965—56966.
Grob 20 (T. 32:1—3)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s podkva
stimi aplikami in bradavicami (1). Fragm. po
soda iz rjave gline, okrašena na vratu z vrezanimi
trikotniki. Ni rekonstr. (2, 3). NHMW 56967—
56968.
Grob 21 (T. 32: 13)
Gl. 2 m, glava — Z.
Skleda iz temno rjave gline z bradavico pod
ustjem. NHMW 56969.
Grob 22 (T. 34: 9)
Gl. 2,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline. Vrat posode je okrašen z
vrezanimi šrafiranimi trikotniki. Pečnik omenja
še vijček. NHMW 56970.
Grob 23 (T. 33:4—10)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Fragm. br. pašnih jezičkov in obročka (4—7).
Žel. plavutasta sekira (8). Fragm. žel. nož (9).
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (10).
NHMW 56971—56974.
Grob 24 (T. 34:7, 8)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. žel. sulična ost (7). Lonec iz rjave gline.
Pod ustjem so razporejene tri okrogle aplike
z vdolbljeno sredino (8). NHMW 56975—56976.
Grob 25 (T. 28: 3, 4)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Br. fragm. samostrelni certoški fibuli z ostanki
br. verižice na peresovini. Pečnik omenja še
posodo. NHMW 56977.
Grob 26 (T. 35:1, 2)
Gl. 2 m, glava — Z.
Br. igla fibule (1). Kernos s tremi čašicami iz
rjavo rdeče gline (2). NHMW 56978—56979
401
Grob 27 (T. 33: 1—3)
Gl. 1 m, glava — S.
Žel. sulični osti (1, 2). Fragm. skodela na nogi
z nagubanim obodom iz rjavo črne gline (3).
NHMW 56980—56981.
Grob 28 (T. 34: 1—6)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Trije vijčki iz temno rjave gline, okrašeni z vrezi
oz. vtisnjenimi pikami (1—3). Fragm. lonec iz
svetlo rjave gline, okrašen s skupinami po dve
oz. po eno bradavico (4). Fragm. ustja posode
iz temno rjave gline (5). Lonček iz rjave gline,
okrašen z vrezanimi trikotniki (6). NHMW
56982—56984.
Grob 29 (T. 35:3—5)
Gl. 1 m, glava — S.
Skodelica iz rjave gline (3). Lonec s tremi ročaji
iz temno rjave gline (4). Žel. sulična ost (5).
NHMW 56985—56987.
Grob 30 (T-41: 1,2)
Gl. 2,50 m, glava — Z.
Fragm. vrč s presegajočim ročajem iz fine
rumeno sive gline s sledovi rdečega premaza,
izdelan na lončarskem vretenu (1). Skodela iz
črne gline, okrašena z vrezanimi trikotniki in
vtisnjenimi pikami ter horizontalnimi vrezi (2).
Pečnik 260omenja še vijček. NHMW 56988—
56989.
Grob 31 (T. 35:6—8)
Gl. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (6). Br. drobno
narebrena zapestnica (7). Br. zapestnica s presegajočima koncema (8). NHMW 56990—56992.
Grob 32 (T. 36: 9—12)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline (9). Fragm. br. zapestnica,
okrašena s pasom drobnih vrezov (10). Fragm.
br. certoška fibula, okrašena z vrezi (11). Fragm.
sklede iz črne gline, ki je pod ustjem okrašena
z vrezi (12). NHMW 56993—56995.
Grob 33 (T. 38; 39: 1, 2)
Gl. 2,20 m, glava — Z.
Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi atašami.
Dno je pritrjeno z zakovicami na plašč posode.
Okrašen je z vrezanim motivom trikotnikov in
pasov poševnih črtic (1) — cfr. še G. v. MERHART, Hallstatt und Italien (1969) T. 30: 8.
Svinčena aplika v obliki živalske svastike z od
prtino v sredini (2) — cfr. še K. KROMER, Situla
1, 1960, 113 s, Abb. 1: 5. Fragm. svinčena
aplika v obliki živalske svastike z zanko na
spodnji strani (3). Žel. certoški fibuli (4, 5).
Fragm. žel. nož (6). Fragm. lonec iz rjavo črne
gline (7). Fragm. dna posode iz rjave gline (8).
402
Žel. tulasta sekira z ušescem (9). Fragm. žel •
sulični osti. Ena ima okrašen tulec z vodoravnirnj
vrezi (39: 1, 2). NHMW 56996—57003.
Grob 34 (T. 37)
Gl. 2 m, glava — V.
Žel. sulični osti (1, 2). Žel. tulasta sekira (3)/
Fragm. br. situla, ustje navzven ovija svinčeno
žico (4). Fragm. br. ciste (5). Fragm. skodela
na nogi z nagubanim obodom iz rjavo črne gline
Rekonstr. ni mogoča (6, 7). NHMW 57004-1
57007.
Grob 35 (T. 40: 1, 2)
Gl. 2 m, glava —• V.
Žel. tulasti sekiri. Ena ima ob strani ušesce in
v tulu ostanke lesa. NHMW 57008—57009.
Grob 36 (T. 36: 1—8)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Fragm. br. situla. Rob ustja, ki ovija svinčeno
žico, je zavit navznoter. Situla je večkrat popravljena s pločevinastimi trakovi, ki so pripeti I
na plašč s sploščenimi zakovicami (1). Žel. nož *
(2). Skodelica iz temno rjave gline (3). Fragm.
br. obroček (4). Fragm. lonec iz rjave gline,
okrašen z razčlenjenim rebrom (5). Žel. plavutasta sekira (6). Žel. sulični osti (7, 8). NHMW
57010—57016.
Grob 37 (T. 40: 6, 7)
Gl. 0,70 m.
Posoda iz rjave gline z rebrom na prehodu vratu
v rame (6). Skleda iz rjave gline (7). NHMW
57017—57018.
Grob 38 (T. 40: 3—5)
Gl. 1,10 m.
Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče gline (3,4).
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline s podolgo
vatimi bradavicami na obodu (5). NHMW
57019.
Grob 39 (T. 42:5)
Gl. 1,10 m.
Lonec iz rjave gline. Pod ustjem ima po tri
skupine treh bradavic in po tri ročajčke. NHMW
57020.
Grob 40 (T. 42: 1, 2)
Gl. 1,50 m.
Skodelica iz rjave gline s štirimi bradavicami
na obodu (1). Fragm. lonec iz rjave gline,
okrašen z razčlenjenimi podkvastimi aplikami
in bradavicami (2). NHMW 57021—57022.
Grob 41 (T. 42: 6, 7)
Gl. 1,40 m.
Fragm. lonec iz svetlo rjave gline (6). Fragm.
posoda iz temno rjave gline, okrašena z razčle
njenimi podkvastimi aplikami (7). Pečnik ome
nja še nož, sulično ost in vijček. NHMW
57023—57024.
Grob 42 (T. 42: 3, 4)
Gl 1,30 m, glava — V.
Skodelica iz temno rjave glme (3). Lonec iz rjave
line okrašen z enojno, dvojno in trojno plaH a ö valovnico (4). NHMW 57025—57026.
Grob 43 (T. 43: 1-3)
Gl 1,60 m, glava — V.
Fragm. skodela iz črne gline. Okrašena je z
vtisnjenimi pikami in vrezi. Verjetno je imela
presegajoč ročaj, okrašen z govejima glavicama
G)- Lonec iz temno rjave gline s štirimi brada
vicami na obodu (2). Fragm. vaza na nogi iz
rdeče gline s sledovi črnih grafitiranih in rdečih
nizov Na ramenu in nogi je okrašena z rebri,
Jfcer pa z vrezi (3). NHMW 57027—57029.
Grob 44 (T. 43: 4)
Gl. 1,45 m
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrasen z
okroglimi aplikami z jamico v sredi, ter z
dvema horizontalnima ročajčkoma na ramenu.
NHMW 57030.
Grob 45 (T. 41:3—6)
Gt 2 m, glava — V.
' •
Skodelica iz temno rjave gline (3). Zel. plavutasta
sekira (4). Fragm. žel. sulični osti. Tulec ene je
okrašen z vodoravnimi žlebiči (5, 6). NHMW
57031—57034.
Grob 46 (T. 43: 5)
GJ. 1,80 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline s štirimi vertikalnimi ročajčki. NHMW 57035.
Gomila VI
Dol. gomile 15 m, šir. 12 m, v. 3 m
Grob 1 (T. 44: 1—3)
Gl. 1 m, glava — V.
Žel. sulična ost (1). Fragm. lonca iz rjave gline
(2). Fragm. posoda na nogi iz črne gline (3).
NHMW 57036—57037.
Grob 2 (T. 45:9)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Skodela na nogi iz rjavo črne gline, okrašena na
vratu s kanelurami in s skupinami navpičnih
vrezov na obodu. NHMW 57038.
Grob 5 (T. 44: 8—10)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Br. certoški fibuli (8, 9). Fragm. skodela na
nogi iz črne gline (10). NHMW 57044—57045.
Grob 6 (T. 45:1—5)
Gl. 1,30 m, glava — J.
Fragm. skodela iz rjavo črne gline, okrašena z
žlebovi (1). Br. votla zapestnica z vdetima
koncema, okrašena z vrezi ter na enem koncu
s punciranimi krožci (2). Fragm. br. certoška
fibula (3). Br. samostrelna certoška fibula s
čepkom na loku (4). Kremenova puščična ost
(5). NHMW 57046—57050.
Grob 7
Gl. 1,70 m, glava — Z.
Uhani, jagode.
Grob 8 (T. 45:6—8)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s
plastično valovnico (6). Fragm. ustja posode iz
rjave gline, okrašene z vrezi (7). Žel. sulična ost
(8). Pečnik omenja še pašne jezičke. NHMW
57051—57052.
Grob 9 (T. 46: 5)
Gl. 1,30 m, glava — Z.
Fragm. trinožni lonček iz rjave gline. NHMW
57053.
Grob 10 (T. 46: 1—3)
Gl. 2 m, glava — Z.
Dvoročajna skodela iz rjave gline, okrašena na
obodu s skupinami poševnih vrezov (1). Fragm.
vrč z ročajem iz rjave gline (2). Posoda na nogi
iz temno rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki in horizontalnimi vrezi (3).
Pečnik omenja še »nenavadno« fibulo — očalarko in vijček.2'0 NHMW 57054—57056.
Grob 11 (T. 46: 4)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. skleda iz črne gline. NHMW 57057.
Grob 3 (T. 44: 7)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod. Člo
veški zobje. NHMW 57039—57040.
Grob 12 (T. 46: 6—8)
Gl. 1, 50 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline s parom bra
davic pod ustjem (6). Vijček iz rjave gline (7).
Fragm. dna posode iz rjave gline (8). NHMW
57058—57059.
Grob 13
Gl. 0,50 m, glava — J, brez pridatkov.
Grob 4 (T. 44: 4—6)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Fragm. br. narebrena zapestnica (4). Br. cer
toška fibula (5). Fragm. lonec iz rjave gline (6).
NHMW 57041—57043.
Grob 14 (T. 46:9)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline,
okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki.
NHMW 57060.
403
Grob 27 (T. 33: 1—3)
Gl. 1 m, glava — S.
Žel. sulični osti (1, 2). Fragm. skodela na nogi
z nagubanim obodom iz rjavo črne gline (3).
NHMW 56980—56981.
Grob 28 (T. 34: 1—6)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Trije vijčki iz temno rjave gline, okrašeni z vrezi
oz. vtisnjenimi pikami (1—3). Fragm. lonec iz
svetlo rjave gline, okrašen s skupinami po dve
oz. po eno bradavico (4). Fragm. ustja posode
iz temno rjave gline (5). Lonček iz rjave gline,
okrašen z vrezanimi trikotniki (6). NHMW
56982—56984.
Grob 29 (T. 35:3—5)
Gl. 1 m, glava — S.
Skodelica iz rjave gline (3). Lonec s tremi ročaji
iz temno rjave gline (4). Žel. sulična ost (5).
NHMW 56985—56987.
Grob 30 (T-41: 1,2)
Gl. 2,50 m, glava — Z.
Fragm. vrč s presegajočim ročajem iz fine
rumeno sive gline s sledovi rdečega premaza,
izdelan na lončarskem vretenu (1). Skodela iz
črne gline, okrašena z vrezanimi trikotniki in
vtisnjenimi pikami ter horizontalnimi vrezi (2).
Pečnik 260omenja še vijček. NHMW 56988—
56989.
Grob 31 (T. 35:6—8)
Gl. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (6). Br. drobno
narebrena zapestnica (7). Br. zapestnica s presegajočima koncema (8). NHMW 56990—56992.
Grob 32 (T. 36: 9—12)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi z nagubanim obodom
iz temno rjave gline (9). Fragm. br. zapestnica,
okrašena s pasom drobnih vrezov (10). Fragm.
br. certoška fibula, okrašena z vrezi (11). Fragm.
sklede iz črne gline, ki je pod ustjem okrašena
z vrezi (12). NHMW 56993—56995.
Grob 33 (T. 38; 39: 1, 2)
Gl. 2,20 m, glava — Z.
Fragm. br. kotliček z dvojno-križnimi atašami.
Dno je pritrjeno z zakovicami na plašč posode.
Okrašen je z vrezanim motivom trikotnikov in
pasov poševnih črtic (1) — cfr. še G. v. MERHART, Hallstatt und Italien (1969) T. 30: 8.
Svinčena aplika v obliki živalske svastike z od
prtino v sredini (2) — cfr. še K. KROMER, Situla
1, 1960, 113 s, Abb. 1: 5. Fragm. svinčena
aplika v obliki živalske svastike z zanko na
spodnji strani (3). Žel. certoški fibuli (4, 5).
Fragm. žel. nož (6). Fragm. lonec iz rjavo črne
gline (7). Fragm. dna posode iz rjave gline (8).
402
Žel. tulasta sekira z ušescem (9). Fragm. žel •
sulični osti. Ena ima okrašen tulec z vodoravnirnj
vrezi (39: 1, 2). NHMW 56996—57003.
Grob 34 (T. 37)
Gl. 2 m, glava — V.
Žel. sulični osti (1, 2). Žel. tulasta sekira (3)/
Fragm. br. situla, ustje navzven ovija svinčeno
žico (4). Fragm. br. ciste (5). Fragm. skodela
na nogi z nagubanim obodom iz rjavo črne gline
Rekonstr. ni mogoča (6, 7). NHMW 57004-1
57007.
Grob 35 (T. 40: 1, 2)
Gl. 2 m, glava —• V.
Žel. tulasti sekiri. Ena ima ob strani ušesce in
v tulu ostanke lesa. NHMW 57008—57009.
Grob 36 (T. 36: 1—8)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Fragm. br. situla. Rob ustja, ki ovija svinčeno
žico, je zavit navznoter. Situla je večkrat popravljena s pločevinastimi trakovi, ki so pripeti I
na plašč s sploščenimi zakovicami (1). Žel. nož *
(2). Skodelica iz temno rjave gline (3). Fragm.
br. obroček (4). Fragm. lonec iz rjave gline,
okrašen z razčlenjenim rebrom (5). Žel. plavutasta sekira (6). Žel. sulični osti (7, 8). NHMW
57010—57016.
Grob 37 (T. 40: 6, 7)
Gl. 0,70 m.
Posoda iz rjave gline z rebrom na prehodu vratu
v rame (6). Skleda iz rjave gline (7). NHMW
57017—57018.
Grob 38 (T. 40: 3—5)
Gl. 1,10 m.
Fragm. posode na nogi iz rjavo rdeče gline (3,4).
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline s podolgo
vatimi bradavicami na obodu (5). NHMW
57019.
Grob 39 (T. 42:5)
Gl. 1,10 m.
Lonec iz rjave gline. Pod ustjem ima po tri
skupine treh bradavic in po tri ročajčke. NHMW
57020.
Grob 40 (T. 42: 1, 2)
Gl. 1,50 m.
Skodelica iz rjave gline s štirimi bradavicami
na obodu (1). Fragm. lonec iz rjave gline,
okrašen z razčlenjenimi podkvastimi aplikami
in bradavicami (2). NHMW 57021—57022.
Grob 41 (T. 42: 6, 7)
Gl. 1,40 m.
Fragm. lonec iz svetlo rjave gline (6). Fragm.
posoda iz temno rjave gline, okrašena z razčle
njenimi podkvastimi aplikami (7). Pečnik ome
nja še nož, sulično ost in vijček. NHMW
57023—57024.
Grob 42 (T. 42: 3, 4)
Gl 1,30 m, glava — V.
Skodelica iz temno rjave glme (3). Lonec iz rjave
line okrašen z enojno, dvojno in trojno plaH a ö valovnico (4). NHMW 57025—57026.
Grob 43 (T. 43: 1-3)
Gl 1,60 m, glava — V.
Fragm. skodela iz črne gline. Okrašena je z
vtisnjenimi pikami in vrezi. Verjetno je imela
presegajoč ročaj, okrašen z govejima glavicama
G)- Lonec iz temno rjave gline s štirimi brada
vicami na obodu (2). Fragm. vaza na nogi iz
rdeče gline s sledovi črnih grafitiranih in rdečih
nizov Na ramenu in nogi je okrašena z rebri,
Jfcer pa z vrezi (3). NHMW 57027—57029.
Grob 44 (T. 43: 4)
Gl. 1,45 m
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrasen z
okroglimi aplikami z jamico v sredi, ter z
dvema horizontalnima ročajčkoma na ramenu.
NHMW 57030.
Grob 45 (T. 41:3—6)
Gt 2 m, glava — V.
' •
Skodelica iz temno rjave gline (3). Zel. plavutasta
sekira (4). Fragm. žel. sulični osti. Tulec ene je
okrašen z vodoravnimi žlebiči (5, 6). NHMW
57031—57034.
Grob 46 (T. 43: 5)
GJ. 1,80 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline s štirimi vertikalnimi ročajčki. NHMW 57035.
Gomila VI
Dol. gomile 15 m, šir. 12 m, v. 3 m
Grob 1 (T. 44: 1—3)
Gl. 1 m, glava — V.
Žel. sulična ost (1). Fragm. lonca iz rjave gline
(2). Fragm. posoda na nogi iz črne gline (3).
NHMW 57036—57037.
Grob 2 (T. 45:9)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Skodela na nogi iz rjavo črne gline, okrašena na
vratu s kanelurami in s skupinami navpičnih
vrezov na obodu. NHMW 57038.
Grob 5 (T. 44: 8—10)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Br. certoški fibuli (8, 9). Fragm. skodela na
nogi iz črne gline (10). NHMW 57044—57045.
Grob 6 (T. 45:1—5)
Gl. 1,30 m, glava — J.
Fragm. skodela iz rjavo črne gline, okrašena z
žlebovi (1). Br. votla zapestnica z vdetima
koncema, okrašena z vrezi ter na enem koncu
s punciranimi krožci (2). Fragm. br. certoška
fibula (3). Br. samostrelna certoška fibula s
čepkom na loku (4). Kremenova puščična ost
(5). NHMW 57046—57050.
Grob 7
Gl. 1,70 m, glava — Z.
Uhani, jagode.
Grob 8 (T. 45:6—8)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s
plastično valovnico (6). Fragm. ustja posode iz
rjave gline, okrašene z vrezi (7). Žel. sulična ost
(8). Pečnik omenja še pašne jezičke. NHMW
57051—57052.
Grob 9 (T. 46: 5)
Gl. 1,30 m, glava — Z.
Fragm. trinožni lonček iz rjave gline. NHMW
57053.
Grob 10 (T. 46: 1—3)
Gl. 2 m, glava — Z.
Dvoročajna skodela iz rjave gline, okrašena na
obodu s skupinami poševnih vrezov (1). Fragm.
vrč z ročajem iz rjave gline (2). Posoda na nogi
iz temno rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki in horizontalnimi vrezi (3).
Pečnik omenja še »nenavadno« fibulo — očalarko in vijček.2'0 NHMW 57054—57056.
Grob 11 (T. 46: 4)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. skleda iz črne gline. NHMW 57057.
Grob 3 (T. 44: 7)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod. Člo
veški zobje. NHMW 57039—57040.
Grob 12 (T. 46: 6—8)
Gl. 1, 50 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline s parom bra
davic pod ustjem (6). Vijček iz rjave gline (7).
Fragm. dna posode iz rjave gline (8). NHMW
57058—57059.
Grob 13
Gl. 0,50 m, glava — J, brez pridatkov.
Grob 4 (T. 44: 4—6)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Fragm. br. narebrena zapestnica (4). Br. cer
toška fibula (5). Fragm. lonec iz rjave gline (6).
NHMW 57041—57043.
Grob 14 (T. 46:9)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline,
okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki.
NHMW 57060.
403
Grob 15 (T. 47: 1—6)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. skodela iz rjave gline z nagubanim
obodom (1). Br. certoška fibula (2). Vijček iz
rjave gline (3). Ogrlica iz temno modrih steklenih
jagod (4). Ogrlica iz rumenih jagod (5). Br.
zapestnica (6). N H M W 57061—57066.
Grob 16
Gl. 0,60 m, glava • •V.
Posoda.
Grob 17 (T. 4 7 : 7 )
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. skodela iz rjavo črne gline z nagubanim
obodom. N H M W 57067.
Gomila VII
Pr. gomile 12 m.
Grobi
Gl. 1,40 m, glava — V.
Dve zapestnici, uhani.
Grob 2 (T. 47:8—11)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem
držaju, na katerem so ostanki lesenih oplat (8).
Fragm. posode na nogi iz temno rjave gline (9).
Žel. tulasta sekira z ušescem (10). Žel. sulična
ost (11). Pečnik omenja še žel. obroč. N H M W
57068—57071.
Grob 3 (T. 4 8 : 2 )
Gl. 1 m, glava — Z .
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen na vratu
s kanelurami, na ramenu pa s skupinami treh
bradavic. N H M W 57072.
Grob 4 (T. 4 8 : 3 )
Gl. 1,40 m, glava — Z .
Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline
z nagubanim obodom. N H M W 57073.
Grob 5 (T. 39:3)
Gl. 0,80 m, glava — Z .
Fragm. br. dvogrebenasta čelada. Sestavljena
je iz dveh delov, ki sta speta tako dobro, da
na levi strani ni videti šiva. Ohranjena je le ena
zanka za pritrditev traku. Pečnik omenja le
posodo. 2 ' 1 N H M W 57074.
S. GABROVEC, AV 13—14 (1962-63) 309, T. 2 1 :
3 272
Grob 6 (T. 5 1 : 14)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Fragm. posode iz rdeče gline s sledovi črnega
premaza. Rekonstr. ni mogoča. N H M W 57075.
404
Grob 7 (T. 4 8 : 4 , 5)
Gl. 1 m, glava — J.
Fragm. posoda iz črne gline, okrašena s tremi H
koničnimi bradavicami in navpičnimi žlebovi
(4). Fragm. dna lonca iz rjave gline (5). NHMW
57076.
;a
Grob 8 (T. 49)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Br. pašna jezička (1, 3). Br. samostrelna certoška
fibula z žel. iglo (2). Fragm. žel. pašna spona
z zakovicami na obeh konceh (4). Žel. pašna
spona z rebrom po sredi (5). Fragm. žel. nož
z dvema zakovicama na ploščatem držaju (6). i
Žel. sulični osti (7, 8). Posoda iz rjave gline (9)
N H M W 57077—57084.
Grob 9 (T. 50: 1—6)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Lonec iz temno rjave gline s tremi podkvastimi
aplikami na obodu (1). Skodelica iz rjave gline
z nagubanim obodom (2). Br. trakasti zapest
nici s presegajočima koncema, okrašeni s punciranimi krožci in črticami (3, 4). Br. samo
strelna certoška fibula (5). Vijček iz črne gline,
okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (6).
N H M W 57085—57089.
Grob 10 (T. 4 8 : 1 )
Gl. 1,10 m, glava — J.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s tremi
skupinami po tri bradavice. Pečnik omenja še
dva uhana. N H M W 57090.
Grob 11 (T. 4 8 : 6—12)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Fragm. ustja posode iz črne gline, okrašen z
vrezi (6). Fragm. ustja posode iz temno rjave
gline (7). Fragm. oboda posode iz temno rjave
gline z nagubano površino (8). Fragm. oboda
posode iz rjave gline, okrašene z vrezi (9).
Fragm. dna posode iz črne gline (10). Fragm.
noge posode iz temno rjave gline (11). Fragm.
noge posode iz temno rjave gline (12). NHMW
57091.
Grob 12 (T. 50: 7—12)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Skodelica iz rjave gline, okrašena z bradavicami
(7). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (8).
Fragm. posode na nogi iz rjave gline (9). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (10). Fragm. noge
posode iz črne gline (11). Fragm. dna posode
na nogi iz rjave gline (12). Pečnik omenja še
vijček. N H M W 57092.
Grob 13 (T. 50: 13—16)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema,
okrašena s skupinami vrezov (13). Vijčka iz rjave
gline (14, 15). Ogrlica iz jantarjevih jagod (16).
N H M W 57093—57096.
<jrobl4(T.51:l-13)
Gl. 0,90 m, glava — V.
Trije br. obročki od pašnih jezičkov (1—3).
jjr. samostrelna certoška fibula (4). Fragm. br.
pašnih jezičkov (5—10). Žel. sulični osti (11,
F » Fragm. br. pašna spona, katere robovi so
l ^ e m z vrezom (13). N H M W 57097—57102.
Grob 15
Gl-1 ni» g l a v a — J - Brez pridatkov.
| r o b 16 (T. 50: 17, 18)
Gl. 0,60 m, glava — Z.
Lonček iz rjave gline (17). Fragm. sklede iz
jjavo rdeče gline (18). N H M W 57103—57104.
(jrob 17 (T. 52: 14—16)
Gl. 2 m, glava — V.
Ogrlica iz jantarjevih jagod (14). Br. zapestnica,
okrašena z vrezi ter skupinami rebr (15). Br.
čolničasta fibula, okrašena z vrezi. Peresovina
je pritrjena na lok z zakovico (16). N H M W
57105—57107.
Grob 18
Gl. 1,50 m, glava — S. Brez pridatkov.
Grob 19 (T. 5 2 : 1 — 6 )
nicami (1). Lonček iz rjave gline, okrašen z
dvema plastičnima valovnicama (2). Fragm.
kamnit brus (3). Fragm. posoda iz rjave gline
(4). Fragm. posoda iz temno rjave gline (5).
N H M W 57117—57120.
Grob 6 (T. 4 8 : 1 3 )
Gl. 1 m, glava — V.
Lonček iz temno rjave gline (13). N H M W
57121.
Grob 7 (T. 52: 7—12)
Gl. 0,90 m, glava — Z.
Fragm. skodela iz rjave gline (7). Fragm. po
sode iz temno rjave gline z nagubanim obodom
(8). Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami
na obodu (9). Ogrlica iz temno modrih jagod
(10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11). Vijček iz
rjave gline, okrašen z vrezi (12). N H M W
57122—57125.
Grob 8
Gl. 1,40 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 9
Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov.
Gl. 0,80 m.
Fragm. posoda iz svetlo rjave gline (1). Fragm.
ustja posode iz črne gline (2). Skledica iz rjave
gline (3). Fragm. br certoške fibule (4). Vijček
iz rjave gline (5). Ogrlica iz temno modrih ste
klenih jagod, ena z belo valovnico (6). N H M W
57108—57112.
Grob 10 (T. 54: 1—4)
Gl. 0,90 m, glava — V.
Vijček iz rjavo črne gline (1). Lonček iz temno
rjave gline s tremi ročajčki (2). Skleda iz rjave
gline s tremi podolgovatimi bradavicami na
obodu (3). Žel. sulična ost (4). N H M W 57126—
57129.
Gomila V I I I
Pr. gomile 15 m, v. 4 m.
Grob 11
Gl. 0,95 m, glava — J. Skelet je bil pod kamni
— zmetan na kup. 2 7 3
G r o b i (T. 52:13)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rjave gline, okrašena z vodo
ravnimi rebri. N H M W 57113.
Grob 2
Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 3 (T. 56: 12)
Gl. 1,20 m, glava — J.
Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena
z rebri. N H M W 57114.
Grob 4 (T. 50: 19, 20)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen pod
ustjem s trikotnim razvejanim plastičnim okra
som (19). Vijček iz rjave gline (20). N H M W
57115—57116.
Grob 5 (T. 5 3 : 1—5)
Gl. 1,70 m, glava — Z.
Lonec iz rjave gline, na vratu okrašen s tremi
žlebovi, na obodu s štirimi plastičnimi valov-
Grob 12 (T. 54: 10)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Fragm. skodela iz črne gline z nagubanim
obodom. N H M W 57130.
Grob 13 (T. 54: 5—8)
Gl. 2,20 m, glava — S. Pod kamni.
Posoda iz temno rjave gline, okrašena na ramenu
z vrezanimi trikotniki (5). Fragm. skleda iz
temno rjave gline (6). Fragm. ustja posode iz
rdeče rjave gline (7). Fragm. skleda iz temno
rjave gline (8). N H M W 57131—57132.
Grob 14
Gl. 1,20 m.
Grob 15 (T. 5 5 : 3 , 4)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z navpični
mi rebri (3). Fragm. posoda na nogi iz rdeče
rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi
trikotniki (4). N H M W 56133—56134.
405
Grob 15 (T. 47: 1—6)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. skodela iz rjave gline z nagubanim
obodom (1). Br. certoška fibula (2). Vijček iz
rjave gline (3). Ogrlica iz temno modrih steklenih
jagod (4). Ogrlica iz rumenih jagod (5). Br.
zapestnica (6). N H M W 57061—57066.
Grob 16
Gl. 0,60 m, glava • •V.
Posoda.
Grob 17 (T. 4 7 : 7 )
Gl. 0,50 m, glava — Z.
Fragm. skodela iz rjavo črne gline z nagubanim
obodom. N H M W 57067.
Gomila VII
Pr. gomile 12 m.
Grobi
Gl. 1,40 m, glava — V.
Dve zapestnici, uhani.
Grob 2 (T. 47:8—11)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Žel. nož z dvema zakovicama na ploščatem
držaju, na katerem so ostanki lesenih oplat (8).
Fragm. posode na nogi iz temno rjave gline (9).
Žel. tulasta sekira z ušescem (10). Žel. sulična
ost (11). Pečnik omenja še žel. obroč. N H M W
57068—57071.
Grob 3 (T. 4 8 : 2 )
Gl. 1 m, glava — Z .
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen na vratu
s kanelurami, na ramenu pa s skupinami treh
bradavic. N H M W 57072.
Grob 4 (T. 4 8 : 3 )
Gl. 1,40 m, glava — Z .
Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline
z nagubanim obodom. N H M W 57073.
Grob 5 (T. 39:3)
Gl. 0,80 m, glava — Z .
Fragm. br. dvogrebenasta čelada. Sestavljena
je iz dveh delov, ki sta speta tako dobro, da
na levi strani ni videti šiva. Ohranjena je le ena
zanka za pritrditev traku. Pečnik omenja le
posodo. 2 ' 1 N H M W 57074.
S. GABROVEC, AV 13—14 (1962-63) 309, T. 2 1 :
3 272
Grob 6 (T. 5 1 : 14)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Fragm. posode iz rdeče gline s sledovi črnega
premaza. Rekonstr. ni mogoča. N H M W 57075.
404
Grob 7 (T. 4 8 : 4 , 5)
Gl. 1 m, glava — J.
Fragm. posoda iz črne gline, okrašena s tremi H
koničnimi bradavicami in navpičnimi žlebovi
(4). Fragm. dna lonca iz rjave gline (5). NHMW
57076.
;a
Grob 8 (T. 49)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Br. pašna jezička (1, 3). Br. samostrelna certoška
fibula z žel. iglo (2). Fragm. žel. pašna spona
z zakovicami na obeh konceh (4). Žel. pašna
spona z rebrom po sredi (5). Fragm. žel. nož
z dvema zakovicama na ploščatem držaju (6). i
Žel. sulični osti (7, 8). Posoda iz rjave gline (9)
N H M W 57077—57084.
Grob 9 (T. 50: 1—6)
Gl. 0,80 m, glava — Z.
Lonec iz temno rjave gline s tremi podkvastimi
aplikami na obodu (1). Skodelica iz rjave gline
z nagubanim obodom (2). Br. trakasti zapest
nici s presegajočima koncema, okrašeni s punciranimi krožci in črticami (3, 4). Br. samo
strelna certoška fibula (5). Vijček iz črne gline,
okrašen z vrezi in vtisnjenimi pikami (6).
N H M W 57085—57089.
Grob 10 (T. 4 8 : 1 )
Gl. 1,10 m, glava — J.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s tremi
skupinami po tri bradavice. Pečnik omenja še
dva uhana. N H M W 57090.
Grob 11 (T. 4 8 : 6—12)
Gl. 0,60 m, glava — V.
Fragm. ustja posode iz črne gline, okrašen z
vrezi (6). Fragm. ustja posode iz temno rjave
gline (7). Fragm. oboda posode iz temno rjave
gline z nagubano površino (8). Fragm. oboda
posode iz rjave gline, okrašene z vrezi (9).
Fragm. dna posode iz črne gline (10). Fragm.
noge posode iz temno rjave gline (11). Fragm.
noge posode iz temno rjave gline (12). NHMW
57091.
Grob 12 (T. 50: 7—12)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Skodelica iz rjave gline, okrašena z bradavicami
(7). Fragm. ustja posode iz rdeče rjave gline (8).
Fragm. posode na nogi iz rjave gline (9). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (10). Fragm. noge
posode iz črne gline (11). Fragm. dna posode
na nogi iz rjave gline (12). Pečnik omenja še
vijček. N H M W 57092.
Grob 13 (T. 50: 13—16)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema,
okrašena s skupinami vrezov (13). Vijčka iz rjave
gline (14, 15). Ogrlica iz jantarjevih jagod (16).
N H M W 57093—57096.
<jrobl4(T.51:l-13)
Gl. 0,90 m, glava — V.
Trije br. obročki od pašnih jezičkov (1—3).
jjr. samostrelna certoška fibula (4). Fragm. br.
pašnih jezičkov (5—10). Žel. sulični osti (11,
F » Fragm. br. pašna spona, katere robovi so
l ^ e m z vrezom (13). N H M W 57097—57102.
Grob 15
Gl-1 ni» g l a v a — J - Brez pridatkov.
| r o b 16 (T. 50: 17, 18)
Gl. 0,60 m, glava — Z.
Lonček iz rjave gline (17). Fragm. sklede iz
jjavo rdeče gline (18). N H M W 57103—57104.
(jrob 17 (T. 52: 14—16)
Gl. 2 m, glava — V.
Ogrlica iz jantarjevih jagod (14). Br. zapestnica,
okrašena z vrezi ter skupinami rebr (15). Br.
čolničasta fibula, okrašena z vrezi. Peresovina
je pritrjena na lok z zakovico (16). N H M W
57105—57107.
Grob 18
Gl. 1,50 m, glava — S. Brez pridatkov.
Grob 19 (T. 5 2 : 1 — 6 )
nicami (1). Lonček iz rjave gline, okrašen z
dvema plastičnima valovnicama (2). Fragm.
kamnit brus (3). Fragm. posoda iz rjave gline
(4). Fragm. posoda iz temno rjave gline (5).
N H M W 57117—57120.
Grob 6 (T. 4 8 : 1 3 )
Gl. 1 m, glava — V.
Lonček iz temno rjave gline (13). N H M W
57121.
Grob 7 (T. 52: 7—12)
Gl. 0,90 m, glava — Z.
Fragm. skodela iz rjave gline (7). Fragm. po
sode iz temno rjave gline z nagubanim obodom
(8). Fragm. lonec iz rjave gline z bradavicami
na obodu (9). Ogrlica iz temno modrih jagod
(10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11). Vijček iz
rjave gline, okrašen z vrezi (12). N H M W
57122—57125.
Grob 8
Gl. 1,40 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 9
Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov.
Gl. 0,80 m.
Fragm. posoda iz svetlo rjave gline (1). Fragm.
ustja posode iz črne gline (2). Skledica iz rjave
gline (3). Fragm. br certoške fibule (4). Vijček
iz rjave gline (5). Ogrlica iz temno modrih ste
klenih jagod, ena z belo valovnico (6). N H M W
57108—57112.
Grob 10 (T. 54: 1—4)
Gl. 0,90 m, glava — V.
Vijček iz rjavo črne gline (1). Lonček iz temno
rjave gline s tremi ročajčki (2). Skleda iz rjave
gline s tremi podolgovatimi bradavicami na
obodu (3). Žel. sulična ost (4). N H M W 57126—
57129.
Gomila V I I I
Pr. gomile 15 m, v. 4 m.
Grob 11
Gl. 0,95 m, glava — J. Skelet je bil pod kamni
— zmetan na kup. 2 7 3
G r o b i (T. 52:13)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. posoda iz rjave gline, okrašena z vodo
ravnimi rebri. N H M W 57113.
Grob 2
Gl. 1,30 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 3 (T. 56: 12)
Gl. 1,20 m, glava — J.
Fragm. posoda iz temno rjave gline, okrašena
z rebri. N H M W 57114.
Grob 4 (T. 50: 19, 20)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen pod
ustjem s trikotnim razvejanim plastičnim okra
som (19). Vijček iz rjave gline (20). N H M W
57115—57116.
Grob 5 (T. 5 3 : 1—5)
Gl. 1,70 m, glava — Z.
Lonec iz rjave gline, na vratu okrašen s tremi
žlebovi, na obodu s štirimi plastičnimi valov-
Grob 12 (T. 54: 10)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Fragm. skodela iz črne gline z nagubanim
obodom. N H M W 57130.
Grob 13 (T. 54: 5—8)
Gl. 2,20 m, glava — S. Pod kamni.
Posoda iz temno rjave gline, okrašena na ramenu
z vrezanimi trikotniki (5). Fragm. skleda iz
temno rjave gline (6). Fragm. ustja posode iz
rdeče rjave gline (7). Fragm. skleda iz temno
rjave gline (8). N H M W 57131—57132.
Grob 14
Gl. 1,20 m.
Grob 15 (T. 5 5 : 3 , 4)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen z navpični
mi rebri (3). Fragm. posoda na nogi iz rdeče
rjave gline, okrašena z vrezanimi šrafiranimi
trikotniki (4). N H M W 56133—56134.
405
Grob 16 (T. 56: 6, 7)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. posoda iz sivorjave gline, z bradavicami
na obodu (6). Fragm. lonca iz temno rjave gline,
z dvojnimi bradavicami na obodu (7). NHMW
57135.
Grob 17 (T. 55: 1)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko posodo.
NHMW 57136.
Grob 18 (T. 54: 9)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline s sledovi
črnega premaza. Pečnik omenja še sulično ost.
NHMW 57137.
Grob 19 (T. 56: 8—11)
Gl. 1,20 m, glava — S.
Fragm. ustja posode iz rdeče gline (8). Fragm.
posoda iz rdeče gline, okrašena s plastičnim
rebrom (9—11). NHMW 57138.
Grob 20 (T. 55:6, 7)
Gl. 1,50 m, glava — S.
ŽeL plavutasta sekira (6). Fragm. žel. noža (7).
NHMW 57139—57140.
Grob21 (T. 53:6—16)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. br. samostrelna fibula (6). Fragm. ustja
posode iz rdeče rjave gline (7). Fragm. ustja
posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela iz
rjave gline z nagubanim obodom (9). Br. za
pestnici s presegajpčima koncema, okrašeni z
vrezi in narebrenimi skupinami (10, 11). Ogrlica
iz modrih steklenih jagod z rumenimi izrastki
(12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13). Frägm.
br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra
šena z vrezi (14). Fragm. skodelica iz rjave
gline, okrašena z vrezanimi trikotniki (15).
Fragm. posoda iz rdeče gline (16). Pečnik
omenja dve votli zapestnici na rokah, polne
pa na prsih. NHMW 57141—57147.
Grob 22
Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 23
Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 24 (T. 55:5)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Žel. kavelj. NHMW 57148.
Grob 25 (T. 56: 5)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na
obodu. NHMW 57149.
406
Gomila IX
Pr. gomile 6 m, v. 1,50 m
Grob 1 (T. 56: 1—4)
GI. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (1). Fragm. br.
pločevine pašnih jezičkov z železnima zakovi
cama (2, 3). Štirinožna skodelica z ročajem iz
črne gline (4). NHMW 57150—57152.
Grob 2
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Posoda.
Grob 3 (T. 55:2)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še posodo
NHMW 57153.
Grob 4
Gl. 1,50 m, glava — S.
Posoda.
Gomila X
Pr. gomile 10 m, v. 2 m.
Grob 1 (T. 57: 12)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. posoda iz temno rjave gline z bradavi
cami na ramenu. NHMW 57154.
Grob 2 (T. 57:5—10)
GI. 2 m, glava — V.
Fragm. skodelica iz rjave gline, okrašena z
vrezi in bradavicami (5). Jantarjeva drobno
narebrena jagoda (6). Ogrlica iz modrih stekle
nih jagod z modro belimi očesci in rumenimi
izrastki (7). Fragm. br. valjastega uhana, ki je
okrašen z vtolčenimi pikicami (8). Fragm. br.
votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena
z vrezi (9). Ogrlica iz jantarjevih jagod (10).
NHMW 57155—57159.
Grob 3 (T. 57: 11)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Skleda iz temno rjave gline s predrto bradavico
na obodu. NHMW 57160.
Grob 4 (T. 72:4)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz svetlo rjave gline s pari bradavic
na obodu. NHMW 57161.
Grob 5 (T. 57: 1—4)
GI. 1 m, glava — S.
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2).
Zel. kavelj (3). Fragm. skodela iz rjavosive
gline, okrašena z vrezi in vtisnjenimi pikami (4).
NHMW 57162—57165.
Grob 6 (T. 58: 3)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Br. certoška fibula. Pečnik omenja še nož,
sulično ost, vijček in posodo. NHMW 57166.
Grob 7 (T. 58: 1,2)
m
lava —
S
Gl. 1.2° > S
Br. vzhodnoalpska živalska fibula, z vrezi okra
šenim lokom. Peresovina je porjavela, ker je
osrednja palčka železna (1). Skodelica z ročajem
iz rjave gline (2). NHMW 57167—57168.
Grob 8 (T. 58: 4—8)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. br. vzhodnoalpska živalska fibula, ka
tere lok je okrašen z vrezi (4). Fragm. skodela
z odlomljenim presegajočim ročajem iz temno
rjave gline z nagubanim obodom (5). Br. votli
zapestnici z vdetima koncema, okrašeni z vrezi
in iztolčenimi bunčicami (6, 7). Ogrlica iz jan
tarjevih jagod (8). Fragm. človeških kosti.
NHMW 57169—57173.
Grob 9 (T-59: 1—9)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline (1). Trije
br. obročki (2—4). Žel. kladivo z dvema luknja
ma za nasajanje (5). Žel. plavutasta sekira (6).
Žel. sulična ost (7). Fragm. br. pašna spona
z žel. kavljem (8). Fragm. br. pašni jeziček (9).
NHMW 57174—57179.
Grob 10 (T. 60: 4—6)
GL 1,50 m, glava— V.
Br. certoška fibula (4). Fragm. lonec iz svetlo
rjave gline (5). Žel. sulična ost (6). NHMW
57180—57182.
Grob 11
Gl. 1 m, žgan grob. Brez pridatkov.
Gomila XF™
Grobi (T. 58:9^-12)
Fragm. skleda iz rdeče gline z bradavico pod
ustjem (9). Lonec iz temno rjave gline, okrašen
s tremi plastičnimi svastikami (10). Fragm.
posoda na nogi iz rjavo rdeče gline, okrašena
z vrezi (11). Fragm. dna posode iz temno rjave
gline (12). NHMW 57183—57184.
Grob 2 (T. 60: 1—3)
Žel. samostrelni certoški fibuli z dvojno okrasno
peresovino in ostanki žel. verižice, s katero sta
bili fibuli povezani (1, 2). Žel. nož (3). Pečnik
omenja še vijček. NHMW 57185—57186.
Grob 3 (T. 61:1, 2)
Žel. sulični osti. NHMW 57187.
Grob 4 (T. 61:3, 4)
Žel. sulični osti. Pečnik omenja še konico
(Spitze). NHMW 57188—57189.
Grob 5 (T. 51: 15)
Skodelica iz temno rjave gline. NHMW 57190.
Grob 6 (T. 62: 1—7)
Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (1).
Br. narebren prstan (2). Vijček iz rjave gline
(3). Br. obroček z dvema izrastkoma (4). Žel.
nož (5). Žel. sulična ost (6). Žel. tulasta sekira
z ušescem (7). NHMW 57191—57196.
Grob 7 (T. 62: 8—10)
Fragm. posoda iz svetlo rjave gline, z rebrom
na prehodu vratu v rame posode (8). Vijček
iz sivo rjave gline, okrašen z vrezi (9). Fragm.
lonca iz temno rjave gline z bradavico na obodu
(10). NHMW 57197—57198.
Grob 8 (T. 63: 1—22)
Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema,
okrašena z vrezi (1). Fragm. br. votla narebrena
zapestnica (2). Fragm. br. valjastega uhana,
okrašena z vtolčenimi pikicami v obliki rombičnih polj z iztolčeno bunčico v sredi (3, 4).
Br. obesek v obliki konjička (5). Br. košarast
obesek (6). Trije br. trikotni obeski z zanko,
okrašeni s punciranimi krožci. Na spodnjem
robu imajo luknjice (7—9). Ogrlica iz dveh
temno modrih steklenih jagod z belo valovnico,
dveh rumenih steklenih jagod z modro belimi
očesci, dveh turkizno zelenih steklenih jagod
s temno modrimi očesci in rumene steklene ja
gode (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11).
Ogrlica iz svetlo modrih steklenih jagod (12).
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod (13).
Fragm. br. pločevinasta plošča — ogledalo ?
(14). Fragm. br. falera (15). Br. profiliran gum
bast predmet (16). Steklena prozorna svetlo
zelena jagoda (17). Fragm. br. obročka z izrastki
(18). Fragm. br. spiralno uvit prstan (19). Br.
saltaleoni iz ožje in širše žice oz. traku (20, 21).
Fragm. br. votle zapestnice (22). NHMW
57199—59212.
Grob 9 (T. 64: 1—12)
Fragm. br. pašnih jezičkov. Na enem je na
spodnji strani rja (1—8). Žel. plavutasta sekira
(9). Br. obroček (10). Fragm. žel. nož (11>.
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (12).
Pečnik omenja še dve veliki certoški fibuli.
NHMW 57213—57216.
Grob 10 (T. 65:1, 2)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2).
NHMW 57217—57218.
Grob 11 (T. 67: 1^4)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira z ušescem
(2). Žel. plavutasta sekira (3). Žel. nož (4).
NHMW 57219—57222.
Grob 12 (T. 66: 1—12)
Lonec iz rjave gline, s tremi bradavicami na
obodu (1). Fragm. lonec iz rdeče rjave gline z
407
Grob 16 (T. 56: 6, 7)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. posoda iz sivorjave gline, z bradavicami
na obodu (6). Fragm. lonca iz temno rjave gline,
z dvojnimi bradavicami na obodu (7). NHMW
57135.
Grob 17 (T. 55: 1)
Gl. 1,40 m, glava — S.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še veliko posodo.
NHMW 57136.
Grob 18 (T. 54: 9)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline s sledovi
črnega premaza. Pečnik omenja še sulično ost.
NHMW 57137.
Grob 19 (T. 56: 8—11)
Gl. 1,20 m, glava — S.
Fragm. ustja posode iz rdeče gline (8). Fragm.
posoda iz rdeče gline, okrašena s plastičnim
rebrom (9—11). NHMW 57138.
Grob 20 (T. 55:6, 7)
Gl. 1,50 m, glava — S.
ŽeL plavutasta sekira (6). Fragm. žel. noža (7).
NHMW 57139—57140.
Grob21 (T. 53:6—16)
Gl. 1,80 m, glava — Z.
Fragm. br. samostrelna fibula (6). Fragm. ustja
posode iz rdeče rjave gline (7). Fragm. ustja
posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela iz
rjave gline z nagubanim obodom (9). Br. za
pestnici s presegajpčima koncema, okrašeni z
vrezi in narebrenimi skupinami (10, 11). Ogrlica
iz modrih steklenih jagod z rumenimi izrastki
(12). Ogrlica iz jantarjevih jagod (13). Frägm.
br. votla zapestnica z vdetima koncema, okra
šena z vrezi (14). Fragm. skodelica iz rjave
gline, okrašena z vrezanimi trikotniki (15).
Fragm. posoda iz rdeče gline (16). Pečnik
omenja dve votli zapestnici na rokah, polne
pa na prsih. NHMW 57141—57147.
Grob 22
Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 23
Gl. 1 m, glava — V. Brez pridatkov.
Grob 24 (T. 55:5)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Žel. kavelj. NHMW 57148.
Grob 25 (T. 56: 5)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Lonec iz rjave gline s tremi bradavicami na
obodu. NHMW 57149.
406
Gomila IX
Pr. gomile 6 m, v. 1,50 m
Grob 1 (T. 56: 1—4)
GI. 1 m, glava — V.
Br. samostrelna certoška fibula (1). Fragm. br.
pločevine pašnih jezičkov z železnima zakovi
cama (2, 3). Štirinožna skodelica z ročajem iz
črne gline (4). NHMW 57150—57152.
Grob 2
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Posoda.
Grob 3 (T. 55:2)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še posodo
NHMW 57153.
Grob 4
Gl. 1,50 m, glava — S.
Posoda.
Gomila X
Pr. gomile 10 m, v. 2 m.
Grob 1 (T. 57: 12)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. posoda iz temno rjave gline z bradavi
cami na ramenu. NHMW 57154.
Grob 2 (T. 57:5—10)
GI. 2 m, glava — V.
Fragm. skodelica iz rjave gline, okrašena z
vrezi in bradavicami (5). Jantarjeva drobno
narebrena jagoda (6). Ogrlica iz modrih stekle
nih jagod z modro belimi očesci in rumenimi
izrastki (7). Fragm. br. valjastega uhana, ki je
okrašen z vtolčenimi pikicami (8). Fragm. br.
votla zapestnica z vdetima koncema, okrašena
z vrezi (9). Ogrlica iz jantarjevih jagod (10).
NHMW 57155—57159.
Grob 3 (T. 57: 11)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Skleda iz temno rjave gline s predrto bradavico
na obodu. NHMW 57160.
Grob 4 (T. 72:4)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. lonec iz svetlo rjave gline s pari bradavic
na obodu. NHMW 57161.
Grob 5 (T. 57: 1—4)
GI. 1 m, glava — S.
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2).
Zel. kavelj (3). Fragm. skodela iz rjavosive
gline, okrašena z vrezi in vtisnjenimi pikami (4).
NHMW 57162—57165.
Grob 6 (T. 58: 3)
Gl. 0,80 m, glava — J.
Br. certoška fibula. Pečnik omenja še nož,
sulično ost, vijček in posodo. NHMW 57166.
Grob 7 (T. 58: 1,2)
m
lava —
S
Gl. 1.2° > S
Br. vzhodnoalpska živalska fibula, z vrezi okra
šenim lokom. Peresovina je porjavela, ker je
osrednja palčka železna (1). Skodelica z ročajem
iz rjave gline (2). NHMW 57167—57168.
Grob 8 (T. 58: 4—8)
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. br. vzhodnoalpska živalska fibula, ka
tere lok je okrašen z vrezi (4). Fragm. skodela
z odlomljenim presegajočim ročajem iz temno
rjave gline z nagubanim obodom (5). Br. votli
zapestnici z vdetima koncema, okrašeni z vrezi
in iztolčenimi bunčicami (6, 7). Ogrlica iz jan
tarjevih jagod (8). Fragm. človeških kosti.
NHMW 57169—57173.
Grob 9 (T-59: 1—9)
Gl. 1,50 m, glava — S.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče gline (1). Trije
br. obročki (2—4). Žel. kladivo z dvema luknja
ma za nasajanje (5). Žel. plavutasta sekira (6).
Žel. sulična ost (7). Fragm. br. pašna spona
z žel. kavljem (8). Fragm. br. pašni jeziček (9).
NHMW 57174—57179.
Grob 10 (T. 60: 4—6)
GL 1,50 m, glava— V.
Br. certoška fibula (4). Fragm. lonec iz svetlo
rjave gline (5). Žel. sulična ost (6). NHMW
57180—57182.
Grob 11
Gl. 1 m, žgan grob. Brez pridatkov.
Gomila XF™
Grobi (T. 58:9^-12)
Fragm. skleda iz rdeče gline z bradavico pod
ustjem (9). Lonec iz temno rjave gline, okrašen
s tremi plastičnimi svastikami (10). Fragm.
posoda na nogi iz rjavo rdeče gline, okrašena
z vrezi (11). Fragm. dna posode iz temno rjave
gline (12). NHMW 57183—57184.
Grob 2 (T. 60: 1—3)
Žel. samostrelni certoški fibuli z dvojno okrasno
peresovino in ostanki žel. verižice, s katero sta
bili fibuli povezani (1, 2). Žel. nož (3). Pečnik
omenja še vijček. NHMW 57185—57186.
Grob 3 (T. 61:1, 2)
Žel. sulični osti. NHMW 57187.
Grob 4 (T. 61:3, 4)
Žel. sulični osti. Pečnik omenja še konico
(Spitze). NHMW 57188—57189.
Grob 5 (T. 51: 15)
Skodelica iz temno rjave gline. NHMW 57190.
Grob 6 (T. 62: 1—7)
Fragm. posoda na nogi iz svetlo rjave gline (1).
Br. narebren prstan (2). Vijček iz rjave gline
(3). Br. obroček z dvema izrastkoma (4). Žel.
nož (5). Žel. sulična ost (6). Žel. tulasta sekira
z ušescem (7). NHMW 57191—57196.
Grob 7 (T. 62: 8—10)
Fragm. posoda iz svetlo rjave gline, z rebrom
na prehodu vratu v rame posode (8). Vijček
iz sivo rjave gline, okrašen z vrezi (9). Fragm.
lonca iz temno rjave gline z bradavico na obodu
(10). NHMW 57197—57198.
Grob 8 (T. 63: 1—22)
Fragm. br. votla zapestnica z vdetima koncema,
okrašena z vrezi (1). Fragm. br. votla narebrena
zapestnica (2). Fragm. br. valjastega uhana,
okrašena z vtolčenimi pikicami v obliki rombičnih polj z iztolčeno bunčico v sredi (3, 4).
Br. obesek v obliki konjička (5). Br. košarast
obesek (6). Trije br. trikotni obeski z zanko,
okrašeni s punciranimi krožci. Na spodnjem
robu imajo luknjice (7—9). Ogrlica iz dveh
temno modrih steklenih jagod z belo valovnico,
dveh rumenih steklenih jagod z modro belimi
očesci, dveh turkizno zelenih steklenih jagod
s temno modrimi očesci in rumene steklene ja
gode (10). Ogrlica iz jantarjevih jagod (11).
Ogrlica iz svetlo modrih steklenih jagod (12).
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod (13).
Fragm. br. pločevinasta plošča — ogledalo ?
(14). Fragm. br. falera (15). Br. profiliran gum
bast predmet (16). Steklena prozorna svetlo
zelena jagoda (17). Fragm. br. obročka z izrastki
(18). Fragm. br. spiralno uvit prstan (19). Br.
saltaleoni iz ožje in širše žice oz. traku (20, 21).
Fragm. br. votle zapestnice (22). NHMW
57199—59212.
Grob 9 (T. 64: 1—12)
Fragm. br. pašnih jezičkov. Na enem je na
spodnji strani rja (1—8). Žel. plavutasta sekira
(9). Br. obroček (10). Fragm. žel. nož (11>.
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu (12).
Pečnik omenja še dve veliki certoški fibuli.
NHMW 57213—57216.
Grob 10 (T. 65:1, 2)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira (2).
NHMW 57217—57218.
Grob 11 (T. 67: 1^4)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira z ušescem
(2). Žel. plavutasta sekira (3). Žel. nož (4).
NHMW 57219—57222.
Grob 12 (T. 66: 1—12)
Lonec iz rjave gline, s tremi bradavicami na
obodu (1). Fragm. lonec iz rdeče rjave gline z
407
bradavicami na obodu (2). Br. certoška fibula
(3). Fragm. br. valjasta uhana, okrašena z vtol
čenimi pikicami v motivu zajčka ter iztolčenimi
bunčicami na robovih (4, 5). Fragm. br. plo
čevine (6, 7). Tri temno modre steklene jagode
(8). Pet turkizno zelenih steklenih jagod z modro
belimi očesci (9). Pet rumenih steklenih jagod
z modro belimi očesci (10). Pet jantarjevih jagod
(11). Br. certoška fibula, okrašena na hrbtu
noge s punciranimi krožci (12). NHMW
57223—57229.
Grob 13 (T. 68: 5—7)
Žel. sulična ost (5). Žel. tulasta sekira (6).
Žel. sulična ost (7). NHMW 57230—57232.
Grob 14 (T. 65: 3—9)
Br. narebreni zapestnici s presegajočima kon
cema (3, 4). Fragm. br. votla zapestnica z
vdetima koncema, okrašena s pasovi vrezov
(5). Vijček iz rjave gline (6). Skodelica iz rjave
gline (7). Vijček iz rjave gline (8). Fragm. lonec
iz temno rjave gline (9). NHMW 57233—57238.
Grob 15 (T. 65: 10—16)
Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline,
okrašena z vtisnjenimi pikami in šrafiranimi
trikotniki (10). Skodelica iz rjave gline (11).
Br. ločna fibula z »glasinaško« nogo, okrašena
na vsaki strani loka z vrezi in odebelitvami.
Odlomljena peresovina in igla sta bili železni
(12). Fragm. br. certoške fibule (13). Br. obro
ček iz žice (14). Vijček iz svetlo rjave gline (15).
Fragm. žel. nož z eno zakovico in sledovi lesene
oplate na ploščatem držaju (16). NHMW
57239—57244.
Grob 19 (T. 63:23, 24)
Fragm. posoda iz svetlo rjavosive gline, s kratkim
rebrom na ramenu (23). Lonec iz temno rjave
gline, s petimi pari bradavic na obodu (24).
NHMW 57245—57246.
Grob 20 (T. 66: 13—23)
Br. certoška fibula (13). Svinčena profilirana
zapestnica (14). Br. obročka (15, 16). Br. zako
vica (17). Štirje br. pašni jezički z obročki
(18—21). Br. pašni jeziček z železno porjavelo
zakovico (22). Fragm. br. pašnega jezička (23).
Pečnik omenja še sekiro, sulično ost, več že
leznih obročev, nenavaden železen predmet (1
Eisenstück ungewöhnlich). NHMW 57247—
57249.
Grob 21 (T. 69)
Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Žel. sulični
osti (2, 3). Br. samostrelni fibuli z nogo, ki se
konča z naprej gledajočo konjsko glavico (4, 5).
Fragm. br. pasna spona, figuralno okrašena s
konjičkoma z vtolčenimi pikicami, medtem ko
sta robova okrašena z iztolčenimi pikicami in
408
bunčicami (6). Fragm. žel. noža (7). Fragm I
ustja posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela
iz temno rjave gline z nagubanim obodom (9)
Br. obročka (10, 11). Fragm. br. pašnih jezičkov
(12—17). NHMW 57250—57257.
Grob 22 (T. 70: 7)
Fragm. skleda iz črno rjave gline. NHMW
57258.
Grob 23 (T. 70: 1—6)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Br. certoški fibuli (3, 4). Fragm. posoda iz
rjave gline, s podolgovatimi bradavicami na
obodu (5). Fragm. dna posode iz rjavo sive
gline (6). Pečnik omenja še pašno spono (ploščo)
NHMW 57259—57262.
Grob 24 (T. 72: 1, 2)
Br. certoška fibula. Peresovina naknadno po
pravljena in pritrjena na gumb fibule (1). Fragm.
žel. sulična ost (2). NHMW 57263—57265.
Grob 25 (T. 67: 8,9)
Fragm. lonec iz rjavo rdeče gline, okrašen s
plastičnimi valovnicami (8). Fragm. posode iz
rdeče gline (9). NHMW 57266—57267.
Grob 26 (T. 71)
Fragm. žel. pasna spona z rebrom (1). Fragmžel. spenjalni obročki (2—6). Fragm. žel. nož
z zakovico na ploščatem držaju (7). Br. obroček
(8). Žel. sulična ost (9). Žel. plavutasta sekira
(10). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra
šena z rebrom (11). Fragm. posoda iz rjavo
črne gline, okrašena s poševnimi žlebovi (12,
13). NHMW 57268—57275.
Grob 27 (T. 68: 1—4)
Skodela iz črne gline, okrašena s šrafiranimi
trikotniki in vodoravnimi vrezi (1). Žel. sulični
osti (2, 3). Žel. nož z dvema zakovicama na
ploščatem držaju (4). NHMW 57276—57278.
Grob 28 (T. 60: 7)
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še fibulo.
NHMW 57279.
Gomila XII
Grob 1 (T. 74: 8, 9)
Žel. plavutasta sekira (8). Posoda iz rjavo črne
gline, okrašena s cikcak vrezi (9). NHMW
57280—57281.
Grob 3 (T. 61: 5, 6)
Br. pasna spona, speta z zakovicami iz dveh
kosov pločevine (5). Fragm. br. pašni jeziček
(6). Pečnik omenja še nož. NHMW 57282.
jßrob 4 (T. 64: 13—16)
Skodelica iz rjave gline, okrašena z vrezanim
ornamentom trikotnikov, vodoravnih črt in
valovnice (13). Lonček iz rjave gline s tremi
ročajčki (14). Fragm. br. certoške fibule (15).
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod in
svetlo zelenih turkiznih steklenih jagod (16).
NHMW 57283—57286.
Grob 14 (T. 74:10—12)
Br. samostrelna certoška fibula (10). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (11). Fragm. posoda
iz rjavo rdeče gline z nagubanim obodom.
Rekonstr. ni možna (12). NHMW 57310—57311.
Grob 5 (T. 72: 5—12)
Fragm. br. fibule (5). Ogrlica iz temno modrih
steklenih jagod, dve z belo valovnico (6). Fragm.
loka br. certoške fibule s krilci (7). Br. samostrelna peresovina fibule z br. palčko (8). Fragm.
ustja posode iz rdeče gline (9). Fragm. dna
posode iz rjave gline (10). Skodelica iz temno
rjave gline (11). Fragm. noga posode iz temno
rjave gline (12). NHMW 57287—57290.
Grob 1 (T. 75: 1, 2)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
NHMW 57312—57313.
Grob 6 (T. 75:3,4)
Fragm. žel. sulična ost (3). Skodela iz temno
rjave gline (4). NHMW 57291—57292.
Grob 7 (T. 73: 1,2)
Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Posoda iz črne
gline z nagubanim obodom (2). NHMW
57293—57294.
Grob 8 (T. 72:3)
Fragm. lonec iz sivo rjave gline. NHMW 57295.
Grob 9 (T-73: 9, 10)
Trinožna skodelica iz črne gline, okrašena z
bradavicami (9). Fragm. posoda iz svetlo rjave
gline (10). NHMW 57296—57297.
Grob 10 (T. 73:5)
Fragm. posoda iz sivo črne gline. Rekonstr. ni
možna. NHMW 57298.
Grob 11 (T. 75:5)
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz temno
rjave gline. NHMW 57299.
Grob 12 (T. 76)
ŽeL sulični osti z ostanki lesa v tulcih. Rob
tulca ene je okrašen z žlebiči (1, 2). Br. certoški
fibuli (3, 11). Fragm. žel. obročka (4). Fragm.
br. pašnega jezička (5). Ogrlica iz treh belih
steklenih jagod, šestih rumenih steklenih jagod
in temno modre steklene jagode (6). Br. obročka
(7, 8). Žel. tulasta sekira (9). Skleda iz rjave
gline, okrašena s tremi plastičnimi valovnicami
(10). Posoda na nogi iz rjavo črne gline, okra
šena s šrafiranimi trikotniki (12). NHMW
57300—57308.
Grob 13 (T. 73:3, 4)
Br. certoški fibuli. Peresovina ene je antično
popravljena tako, da je z zakovico pripeta na
lok, kateremu je na vrhu odbrušena odebelitev.
NHMW 57309.
Gomila XIII
276
Grob 2 (T. 77)
Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3).
Lonec iz rjave gline, okrašen s plastičnimi aplikami v obliki rok in svastik, ki so v paru dia
metralno nasproti (4). Fragm. ustja posode iz
rdeče gline (5). Fragm. skodela iz sive gline s
sledovi črno barvanih pasov (6). Žel. tulasta
sekira z ušescem ter ostanki lesa v poškodo
vanem tulu (7). Fragm. posoda iz rdeče rjave
gline (8). NHMW 57314—57320.
Grob 3 (T. 70: 8)
Lonček iz rjave gline. NHMW 57321.
Grob 4 (T. 78:1—11)
Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3).
Br. uhan iz spiralno zavite žice (4). Br. pasna
spona izdelana v predrti tehniki (5). Br. falerca
z zakovico (6). Br. pašni jeziček (7). Lonček
z ročajčkom iz rjavo črne gline (8). Br. obroček
(9). Žel. plavutasta sekira (10). Žel. nož z dvema
zakovicama na ploščatem držaju (11). NHMW
57325—57330. O. H. FREY, Situla 14—15 (1974)
135, Abb. 4.
Grob 5 (T. 79:1, 2)
Žel. sulična ost (1). Fragm. posoda iz temno
rjave gline, z bradavico na ramenu (2). NHMW
57331—57332.
Grob 6 (T. 74: 1—7)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira z ušescem
(2). Žel. fibula z nazaj obrnjenim zaključkom
noge v obliki živalske glavice ? (3). Tri temno
modre steklene jagode in ena temno modra
steklena jagoda s temno modro belimi očesci in
rumenimi izrastki (4). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (5). Fragm. žel. pasna spona, izdelana
v predrti tehniki (6). Žel. nož (7). NHMW
57333—57339.
Grob 7 (T. 73:6—8)
Fragm. posoda na nogi iz sivo rjave gline, okra
šena s skupinami žlebov (6). Fragm. lonec iz
temno rjave gline, okrašen s podkvasto plastično
apliko (7). Fragm. dna posode iz rjave gline
(8). NHMW 57340—57341.
409
bradavicami na obodu (2). Br. certoška fibula
(3). Fragm. br. valjasta uhana, okrašena z vtol
čenimi pikicami v motivu zajčka ter iztolčenimi
bunčicami na robovih (4, 5). Fragm. br. plo
čevine (6, 7). Tri temno modre steklene jagode
(8). Pet turkizno zelenih steklenih jagod z modro
belimi očesci (9). Pet rumenih steklenih jagod
z modro belimi očesci (10). Pet jantarjevih jagod
(11). Br. certoška fibula, okrašena na hrbtu
noge s punciranimi krožci (12). NHMW
57223—57229.
Grob 13 (T. 68: 5—7)
Žel. sulična ost (5). Žel. tulasta sekira (6).
Žel. sulična ost (7). NHMW 57230—57232.
Grob 14 (T. 65: 3—9)
Br. narebreni zapestnici s presegajočima kon
cema (3, 4). Fragm. br. votla zapestnica z
vdetima koncema, okrašena s pasovi vrezov
(5). Vijček iz rjave gline (6). Skodelica iz rjave
gline (7). Vijček iz rjave gline (8). Fragm. lonec
iz temno rjave gline (9). NHMW 57233—57238.
Grob 15 (T. 65: 10—16)
Fragm. posoda na nogi iz temno rjave gline,
okrašena z vtisnjenimi pikami in šrafiranimi
trikotniki (10). Skodelica iz rjave gline (11).
Br. ločna fibula z »glasinaško« nogo, okrašena
na vsaki strani loka z vrezi in odebelitvami.
Odlomljena peresovina in igla sta bili železni
(12). Fragm. br. certoške fibule (13). Br. obro
ček iz žice (14). Vijček iz svetlo rjave gline (15).
Fragm. žel. nož z eno zakovico in sledovi lesene
oplate na ploščatem držaju (16). NHMW
57239—57244.
Grob 19 (T. 63:23, 24)
Fragm. posoda iz svetlo rjavosive gline, s kratkim
rebrom na ramenu (23). Lonec iz temno rjave
gline, s petimi pari bradavic na obodu (24).
NHMW 57245—57246.
Grob 20 (T. 66: 13—23)
Br. certoška fibula (13). Svinčena profilirana
zapestnica (14). Br. obročka (15, 16). Br. zako
vica (17). Štirje br. pašni jezički z obročki
(18—21). Br. pašni jeziček z železno porjavelo
zakovico (22). Fragm. br. pašnega jezička (23).
Pečnik omenja še sekiro, sulično ost, več že
leznih obročev, nenavaden železen predmet (1
Eisenstück ungewöhnlich). NHMW 57247—
57249.
Grob 21 (T. 69)
Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Žel. sulični
osti (2, 3). Br. samostrelni fibuli z nogo, ki se
konča z naprej gledajočo konjsko glavico (4, 5).
Fragm. br. pasna spona, figuralno okrašena s
konjičkoma z vtolčenimi pikicami, medtem ko
sta robova okrašena z iztolčenimi pikicami in
408
bunčicami (6). Fragm. žel. noža (7). Fragm I
ustja posode iz rjave gline (8). Fragm. skodela
iz temno rjave gline z nagubanim obodom (9)
Br. obročka (10, 11). Fragm. br. pašnih jezičkov
(12—17). NHMW 57250—57257.
Grob 22 (T. 70: 7)
Fragm. skleda iz črno rjave gline. NHMW
57258.
Grob 23 (T. 70: 1—6)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Br. certoški fibuli (3, 4). Fragm. posoda iz
rjave gline, s podolgovatimi bradavicami na
obodu (5). Fragm. dna posode iz rjavo sive
gline (6). Pečnik omenja še pašno spono (ploščo)
NHMW 57259—57262.
Grob 24 (T. 72: 1, 2)
Br. certoška fibula. Peresovina naknadno po
pravljena in pritrjena na gumb fibule (1). Fragm.
žel. sulična ost (2). NHMW 57263—57265.
Grob 25 (T. 67: 8,9)
Fragm. lonec iz rjavo rdeče gline, okrašen s
plastičnimi valovnicami (8). Fragm. posode iz
rdeče gline (9). NHMW 57266—57267.
Grob 26 (T. 71)
Fragm. žel. pasna spona z rebrom (1). Fragmžel. spenjalni obročki (2—6). Fragm. žel. nož
z zakovico na ploščatem držaju (7). Br. obroček
(8). Žel. sulična ost (9). Žel. plavutasta sekira
(10). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra
šena z rebrom (11). Fragm. posoda iz rjavo
črne gline, okrašena s poševnimi žlebovi (12,
13). NHMW 57268—57275.
Grob 27 (T. 68: 1—4)
Skodela iz črne gline, okrašena s šrafiranimi
trikotniki in vodoravnimi vrezi (1). Žel. sulični
osti (2, 3). Žel. nož z dvema zakovicama na
ploščatem držaju (4). NHMW 57276—57278.
Grob 28 (T. 60: 7)
Žel. sulična ost. Pečnik omenja še fibulo.
NHMW 57279.
Gomila XII
Grob 1 (T. 74: 8, 9)
Žel. plavutasta sekira (8). Posoda iz rjavo črne
gline, okrašena s cikcak vrezi (9). NHMW
57280—57281.
Grob 3 (T. 61: 5, 6)
Br. pasna spona, speta z zakovicami iz dveh
kosov pločevine (5). Fragm. br. pašni jeziček
(6). Pečnik omenja še nož. NHMW 57282.
jßrob 4 (T. 64: 13—16)
Skodelica iz rjave gline, okrašena z vrezanim
ornamentom trikotnikov, vodoravnih črt in
valovnice (13). Lonček iz rjave gline s tremi
ročajčki (14). Fragm. br. certoške fibule (15).
Ogrlica iz temno modrih steklenih jagod in
svetlo zelenih turkiznih steklenih jagod (16).
NHMW 57283—57286.
Grob 14 (T. 74:10—12)
Br. samostrelna certoška fibula (10). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (11). Fragm. posoda
iz rjavo rdeče gline z nagubanim obodom.
Rekonstr. ni možna (12). NHMW 57310—57311.
Grob 5 (T. 72: 5—12)
Fragm. br. fibule (5). Ogrlica iz temno modrih
steklenih jagod, dve z belo valovnico (6). Fragm.
loka br. certoške fibule s krilci (7). Br. samostrelna peresovina fibule z br. palčko (8). Fragm.
ustja posode iz rdeče gline (9). Fragm. dna
posode iz rjave gline (10). Skodelica iz temno
rjave gline (11). Fragm. noga posode iz temno
rjave gline (12). NHMW 57287—57290.
Grob 1 (T. 75: 1, 2)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
NHMW 57312—57313.
Grob 6 (T. 75:3,4)
Fragm. žel. sulična ost (3). Skodela iz temno
rjave gline (4). NHMW 57291—57292.
Grob 7 (T. 73: 1,2)
Žel. tulasta sekira z ušescem (1). Posoda iz črne
gline z nagubanim obodom (2). NHMW
57293—57294.
Grob 8 (T. 72:3)
Fragm. lonec iz sivo rjave gline. NHMW 57295.
Grob 9 (T-73: 9, 10)
Trinožna skodelica iz črne gline, okrašena z
bradavicami (9). Fragm. posoda iz svetlo rjave
gline (10). NHMW 57296—57297.
Grob 10 (T. 73:5)
Fragm. posoda iz sivo črne gline. Rekonstr. ni
možna. NHMW 57298.
Grob 11 (T. 75:5)
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz temno
rjave gline. NHMW 57299.
Grob 12 (T. 76)
ŽeL sulični osti z ostanki lesa v tulcih. Rob
tulca ene je okrašen z žlebiči (1, 2). Br. certoški
fibuli (3, 11). Fragm. žel. obročka (4). Fragm.
br. pašnega jezička (5). Ogrlica iz treh belih
steklenih jagod, šestih rumenih steklenih jagod
in temno modre steklene jagode (6). Br. obročka
(7, 8). Žel. tulasta sekira (9). Skleda iz rjave
gline, okrašena s tremi plastičnimi valovnicami
(10). Posoda na nogi iz rjavo črne gline, okra
šena s šrafiranimi trikotniki (12). NHMW
57300—57308.
Grob 13 (T. 73:3, 4)
Br. certoški fibuli. Peresovina ene je antično
popravljena tako, da je z zakovico pripeta na
lok, kateremu je na vrhu odbrušena odebelitev.
NHMW 57309.
Gomila XIII
276
Grob 2 (T. 77)
Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3).
Lonec iz rjave gline, okrašen s plastičnimi aplikami v obliki rok in svastik, ki so v paru dia
metralno nasproti (4). Fragm. ustja posode iz
rdeče gline (5). Fragm. skodela iz sive gline s
sledovi črno barvanih pasov (6). Žel. tulasta
sekira z ušescem ter ostanki lesa v poškodo
vanem tulu (7). Fragm. posoda iz rdeče rjave
gline (8). NHMW 57314—57320.
Grob 3 (T. 70: 8)
Lonček iz rjave gline. NHMW 57321.
Grob 4 (T. 78:1—11)
Žel. sulični osti (1, 2). Br. certoška fibula (3).
Br. uhan iz spiralno zavite žice (4). Br. pasna
spona izdelana v predrti tehniki (5). Br. falerca
z zakovico (6). Br. pašni jeziček (7). Lonček
z ročajčkom iz rjavo črne gline (8). Br. obroček
(9). Žel. plavutasta sekira (10). Žel. nož z dvema
zakovicama na ploščatem držaju (11). NHMW
57325—57330. O. H. FREY, Situla 14—15 (1974)
135, Abb. 4.
Grob 5 (T. 79:1, 2)
Žel. sulična ost (1). Fragm. posoda iz temno
rjave gline, z bradavico na ramenu (2). NHMW
57331—57332.
Grob 6 (T. 74: 1—7)
Žel. sulična ost (1). Žel. tulasta sekira z ušescem
(2). Žel. fibula z nazaj obrnjenim zaključkom
noge v obliki živalske glavice ? (3). Tri temno
modre steklene jagode in ena temno modra
steklena jagoda s temno modro belimi očesci in
rumenimi izrastki (4). Ogrlica iz jantarjevih
jagod (5). Fragm. žel. pasna spona, izdelana
v predrti tehniki (6). Žel. nož (7). NHMW
57333—57339.
Grob 7 (T. 73:6—8)
Fragm. posoda na nogi iz sivo rjave gline, okra
šena s skupinami žlebov (6). Fragm. lonec iz
temno rjave gline, okrašen s podkvasto plastično
apliko (7). Fragm. dna posode iz rjave gline
(8). NHMW 57340—57341.
409
Grob 8 (T. 80: 7)
Fragm. posoda na nogi iz rjavo črne gline.
N H M W 57342.
Grob 9 (T. 7 8 : 1 2 )
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz črno
rjave gline, okrašena z bradavicami, ročaj pa s
stiliziranima živalskima glavicama. N H M W
57343.
Grob 10 O". 75: 6)
Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena
s skupinami navpičnih vrezov. N H M W 57344.
Grob 11 (T. 79: 3—5)
Fragm. posoda iz sivo rjave gline, okrašena z
bradavicami (3). Vijček iz črne gline, okrašen
z vtisnjenimi pikami in vrezi (4). Žel. nož z
dvema zakovicama na ploščatem držaju (5).
N H M W 57345—57347.
Grob 12 (T. 80: 1—4)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm.
dno posode iz temno rjave gline (4). N H M W
57348—57350.
Grob 14 (T. 80: 8)
Skodelica iz temno rjave gline. N H M W 57351.
Grob 15 (T. 80:
Lonec iz rjave
V loncu so bili
— žgan grob ?.
5)
gline, okrašen z bradavicama.
fragm. žganih človeških ? kosti
N H M W 57352.
Grob 16 (T. 8 1 : 1—5)
Fragm. lonec iz rdeče rjave gline (1). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (2). Br. samostrelna
fibula z dvema živalskima glavicama (3). Br.
narebreni zapestnici, katerih konca sta speta
z zakovico (ena j e razklenjena — deformirana,
vendar iste vrste) (4, 5). Pečnik omenja še uhan
in vijček. N H M W 57353—57356. O. H . FREY,
Situla 14—15 (1974) 130, Abb. 1.
Grob 17 (T. 8 1 : 12)
Fragm. skleda iz rdeče gline. N H M W 57357.
Grob 18 (T. 81:6—11)
Skleda iz temno rjave gline (6). Br. vzhodnoalpska živalska fibula, okrašena na loku z vrezi
(7). Br. trakast spiralno uvit prstan (8). Br. za
pestnici, katerih konca sta speta z zakovico
(9, 11). Obroček iz br. žice (10). N H M W
57358—57362.
Grob 19 (T. 82: 7—9)
Skodelica iz temno rjave gline, okrašena s cikcak vrezi (7). Fragm. skodela iz rdeče rjave gline
(8). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra
šena s skupinami bradavic (9). N H M W 57363—
57365.
410
Grob 21 (T. 83: 11)
Skodelica iz rjavo črne gline. N H M W 57366.
Grob 22 (T. 78: 13)
Skleda iz temno rjave gline. N H M W 57367.
Grob 23 (T. 8 2 : 4 — 6 )
Žel. sulični osti (4, 5). Fragm. lonec iz rjave
gline, okrašen z bradavicami (6). N H M W
57368—57370.
Grob 24 (T. 82: 1—3)
Posoda iz temno rjave gline s štirimi ročaji,
okrašena z razčlenjenim rebrom (1). Vijček iz
rjave gline (2). Skledica iz temno rjave gline (3).
N H M W 57371—57373.
Grob 25 (T. 80: 6)
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline, okrašena z
rebri. N H M W 57374.
Gomila XIV
G r o b i (T. 83: 1—3)
Fragm. posoda iz rjavo sive gline (1). Vijček iz
svetlo rjave gline (2). Fragm. skleda iz rjave
gline. Rekonstr. ni možna (3). N H M W 57375—
57376.
Grob 2 (T. 8 1 : 13)
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline. N H M W
57377.
Grob 3 (T. 8 3 : 5 )
Fragm. noge posode iz rdeče rjave gline. N H M W
57378.
Grob 4 (T. 8 3 : 4 )
Fragm. skodela iz sive gline z nagubanim obo
dom. N H M W 57379.
Grob 5 (T. 8 3 : 6 )
Fragm. skodela iz rdeče rjave gline z nagubanim
obodom in z vrezi okrašenim vratom. N H M W
57380.
Grob 6 (T. 83: 12,13)
Fragm. posoda na nogi iz črne gline (12).
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z
nagubanim obodom (13). N H M W 57381.
Grob 2 (T. 83:10)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi iz rjavo sive gline z
nagubanim obodom. Rekonstr. ni možna.
Pečnik omenja še fibulo in vijček. N H M W
57384.
Grob 3 (T. 84: 1—3)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline (1).
Fragm. noge posode iz rdeče gline (2). Fragm.
lonec iz rjave gline (3). N H M W 57385—57386.
Grob 4 (T-84: 4—7)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen z razčlenjenim
rebrom (4). Fragm. posoda iz rjave gline (5, 6)
Brusni kamen (7). N H M W 57387—57388.
Grob 5 (T. 7 9 : 6 )
Gl. 1,30 m, glava — Z.
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu. N H M W
57389.
Grob 6 (T. 84: 8, 9)
Gl. 1 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi skupinami
navpičnih reber (8). Vijček iz črne gline, okrašen
z vrezi in vtisnjenimi pikami (9). N H M W
57390—57391.
Grob 7 (T- 5 9 : 1 0 , 1 1 )
Gl. 0,80 m, glava — V.
Skleda iz temno rjave gline (10). Fragm. žel.
nož (11). N H M W 57392—57393.
Grob 8 (T. 67:5—7)
Gl. 2 m, glava — V.
Br. jagoda (5). Fragm. žel. sulična ost (6).
Fragm. žel. nož (7). N H M W 57394—57395.
Grob 9 (T. 8 5 : 7 )
Gl. 1 m, glava — Z .
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s skupinami
reber. N H M W 57396.
Grob 10 (T. 85: 8)
Gl. 1,60 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena s
skupinami bradavic. N H M W 57397.
Pr. gomile 12 m, v. 3 m.
Grob 11 (T. 88: 9)
Gl. 1,30 m, glava — S.
Skodela n a nogi iz rjavo črne gline, okrašena z
rebri. Pečnik omenja še dve zapestnici, fibulo in
ogrlico. N H M W 57398.
G r o b i (T. 8 3 : 7 — 9 )
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. skleda iz temno sive gline (7). Skledica
iz rjavo sive gline (8). Fragm. dno posode iz
črne gline (9). N H M W 57382—57383.
Grob 12 (T. 86: 3, 4)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Posoda s tremi ročaji iz temno rjave gline (3).
Lonec iz rjave gline, okrašen z vrezano valovnico (4). N H M W 57399—57400.
G o m i l a XV
Grob 13 (T. 90: 9)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Lonček iz svetlo rjave gline, okrašen s štirimi
bradavicami. N H M W 57401.
Grob 14
Gl. 1 m, glava — J.
Brusni kamen, posoda.
Grob 15
GI. 1 m, glava — Z.
Dve fibuli.
Grob 16
Gl. 1 m, glava — Z. Brez pridatkov.
Gomila
XVI
Dol. gomile 30 m, šir. 12 m, v. 3 m.
Grob 1 (T. 84: 10)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Žel. plavutasta sekira. Pečnik omenja še sulično
ost in posodo. N H M W 57402.
Grob 2 (T. 85: 1—6)
Gl. 2 m, glava — Z.
Štiri žel. sulične osti. Tul ene (5) je okrašen z
vrezi (1—5). Žel. plavutasta sekira, z ostanki
lesa in rje v tulu (6). Pečnik omenja še posodo
in vijček. N H M W 57403—57405.
Grob 3 (T. 84:11)
Gl. 1,50 m, glava — Z .
Žel. tulasta sekira z ušescem, z ostanki lesa v
tulu. Pečnik omenja še dve sulični osti, eno za
pestnico, pašno pioščo in več pašnih obročkov,
dve fibuli — vse zaradi slabe zemlje zelo poško
dovano. N H M W 57406.
Grob 4 (T. 8 7 : 1 - 4 )
Gl. 1,50 m, glava — V.
Žel. sulični osti (1, 2). Skodela n a nogi iz temno
rjave gline (3). Posoda n a nogi iz temno rjave
gline, okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (4).
Pečnik omenja še veliko pašno spono (popol
noma uničeno). N H M W 57407—57409.
Grob 5
GI. 1,60 m, glava — Z .
Več jagod, dve votli zapestnici.
Grob 6
Gl. 2 m, glava — V.
Posoda.
Grob 7 (T. 8 6 : 1 , 2)
Gl. 1,50 m, glava — J.
. . .
Žel. fragm. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira
(2). N H M W 57410—57411.
411
Grob 8 (T. 80: 7)
Fragm. posoda na nogi iz rjavo črne gline.
N H M W 57342.
Grob 9 (T. 7 8 : 1 2 )
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz črno
rjave gline, okrašena z bradavicami, ročaj pa s
stiliziranima živalskima glavicama. N H M W
57343.
Grob 10 O". 75: 6)
Fragm. skodela iz temno rjave gline, okrašena
s skupinami navpičnih vrezov. N H M W 57344.
Grob 11 (T. 79: 3—5)
Fragm. posoda iz sivo rjave gline, okrašena z
bradavicami (3). Vijček iz črne gline, okrašen
z vtisnjenimi pikami in vrezi (4). Žel. nož z
dvema zakovicama na ploščatem držaju (5).
N H M W 57345—57347.
Grob 12 (T. 80: 1—4)
Žel. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira (2).
Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm.
dno posode iz temno rjave gline (4). N H M W
57348—57350.
Grob 14 (T. 80: 8)
Skodelica iz temno rjave gline. N H M W 57351.
Grob 15 (T. 80:
Lonec iz rjave
V loncu so bili
— žgan grob ?.
5)
gline, okrašen z bradavicama.
fragm. žganih človeških ? kosti
N H M W 57352.
Grob 16 (T. 8 1 : 1—5)
Fragm. lonec iz rdeče rjave gline (1). Fragm.
ustja posode iz rjave gline (2). Br. samostrelna
fibula z dvema živalskima glavicama (3). Br.
narebreni zapestnici, katerih konca sta speta
z zakovico (ena j e razklenjena — deformirana,
vendar iste vrste) (4, 5). Pečnik omenja še uhan
in vijček. N H M W 57353—57356. O. H . FREY,
Situla 14—15 (1974) 130, Abb. 1.
Grob 17 (T. 8 1 : 12)
Fragm. skleda iz rdeče gline. N H M W 57357.
Grob 18 (T. 81:6—11)
Skleda iz temno rjave gline (6). Br. vzhodnoalpska živalska fibula, okrašena na loku z vrezi
(7). Br. trakast spiralno uvit prstan (8). Br. za
pestnici, katerih konca sta speta z zakovico
(9, 11). Obroček iz br. žice (10). N H M W
57358—57362.
Grob 19 (T. 82: 7—9)
Skodelica iz temno rjave gline, okrašena s cikcak vrezi (7). Fragm. skodela iz rdeče rjave gline
(8). Fragm. posoda iz temno rjave gline, okra
šena s skupinami bradavic (9). N H M W 57363—
57365.
410
Grob 21 (T. 83: 11)
Skodelica iz rjavo črne gline. N H M W 57366.
Grob 22 (T. 78: 13)
Skleda iz temno rjave gline. N H M W 57367.
Grob 23 (T. 8 2 : 4 — 6 )
Žel. sulični osti (4, 5). Fragm. lonec iz rjave
gline, okrašen z bradavicami (6). N H M W
57368—57370.
Grob 24 (T. 82: 1—3)
Posoda iz temno rjave gline s štirimi ročaji,
okrašena z razčlenjenim rebrom (1). Vijček iz
rjave gline (2). Skledica iz temno rjave gline (3).
N H M W 57371—57373.
Grob 25 (T. 80: 6)
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline, okrašena z
rebri. N H M W 57374.
Gomila XIV
G r o b i (T. 83: 1—3)
Fragm. posoda iz rjavo sive gline (1). Vijček iz
svetlo rjave gline (2). Fragm. skleda iz rjave
gline. Rekonstr. ni možna (3). N H M W 57375—
57376.
Grob 2 (T. 8 1 : 13)
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline. N H M W
57377.
Grob 3 (T. 8 3 : 5 )
Fragm. noge posode iz rdeče rjave gline. N H M W
57378.
Grob 4 (T. 8 3 : 4 )
Fragm. skodela iz sive gline z nagubanim obo
dom. N H M W 57379.
Grob 5 (T. 8 3 : 6 )
Fragm. skodela iz rdeče rjave gline z nagubanim
obodom in z vrezi okrašenim vratom. N H M W
57380.
Grob 6 (T. 83: 12,13)
Fragm. posoda na nogi iz črne gline (12).
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z
nagubanim obodom (13). N H M W 57381.
Grob 2 (T. 83:10)
Gl. 1,20 m, glava — Z.
Fragm. skodela na nogi iz rjavo sive gline z
nagubanim obodom. Rekonstr. ni možna.
Pečnik omenja še fibulo in vijček. N H M W
57384.
Grob 3 (T. 84: 1—3)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline (1).
Fragm. noge posode iz rdeče gline (2). Fragm.
lonec iz rjave gline (3). N H M W 57385—57386.
Grob 4 (T-84: 4—7)
Gl. 1,40 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen z razčlenjenim
rebrom (4). Fragm. posoda iz rjave gline (5, 6)
Brusni kamen (7). N H M W 57387—57388.
Grob 5 (T. 7 9 : 6 )
Gl. 1,30 m, glava — Z.
Žel. sulična ost z ostanki lesa v tulcu. N H M W
57389.
Grob 6 (T. 84: 8, 9)
Gl. 1 m, glava — V.
Lonec iz rjave gline, okrašen s tremi skupinami
navpičnih reber (8). Vijček iz črne gline, okrašen
z vrezi in vtisnjenimi pikami (9). N H M W
57390—57391.
Grob 7 (T- 5 9 : 1 0 , 1 1 )
Gl. 0,80 m, glava — V.
Skleda iz temno rjave gline (10). Fragm. žel.
nož (11). N H M W 57392—57393.
Grob 8 (T. 67:5—7)
Gl. 2 m, glava — V.
Br. jagoda (5). Fragm. žel. sulična ost (6).
Fragm. žel. nož (7). N H M W 57394—57395.
Grob 9 (T. 8 5 : 7 )
Gl. 1 m, glava — Z .
Fragm. lonec iz rjave gline, okrašen s skupinami
reber. N H M W 57396.
Grob 10 (T. 85: 8)
Gl. 1,60 m, glava — Z.
Fragm. posoda iz rjavo črne gline, okrašena s
skupinami bradavic. N H M W 57397.
Pr. gomile 12 m, v. 3 m.
Grob 11 (T. 88: 9)
Gl. 1,30 m, glava — S.
Skodela n a nogi iz rjavo črne gline, okrašena z
rebri. Pečnik omenja še dve zapestnici, fibulo in
ogrlico. N H M W 57398.
G r o b i (T. 8 3 : 7 — 9 )
Gl. 1 m, glava — S.
Fragm. skleda iz temno sive gline (7). Skledica
iz rjavo sive gline (8). Fragm. dno posode iz
črne gline (9). N H M W 57382—57383.
Grob 12 (T. 86: 3, 4)
Gl. 1,20 m, glava — V.
Posoda s tremi ročaji iz temno rjave gline (3).
Lonec iz rjave gline, okrašen z vrezano valovnico (4). N H M W 57399—57400.
G o m i l a XV
Grob 13 (T. 90: 9)
Gl. 0,80 m, glava — V.
Lonček iz svetlo rjave gline, okrašen s štirimi
bradavicami. N H M W 57401.
Grob 14
Gl. 1 m, glava — J.
Brusni kamen, posoda.
Grob 15
GI. 1 m, glava — Z.
Dve fibuli.
Grob 16
Gl. 1 m, glava — Z. Brez pridatkov.
Gomila
XVI
Dol. gomile 30 m, šir. 12 m, v. 3 m.
Grob 1 (T. 84: 10)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Žel. plavutasta sekira. Pečnik omenja še sulično
ost in posodo. N H M W 57402.
Grob 2 (T. 85: 1—6)
Gl. 2 m, glava — Z.
Štiri žel. sulične osti. Tul ene (5) je okrašen z
vrezi (1—5). Žel. plavutasta sekira, z ostanki
lesa in rje v tulu (6). Pečnik omenja še posodo
in vijček. N H M W 57403—57405.
Grob 3 (T. 84:11)
Gl. 1,50 m, glava — Z .
Žel. tulasta sekira z ušescem, z ostanki lesa v
tulu. Pečnik omenja še dve sulični osti, eno za
pestnico, pašno pioščo in več pašnih obročkov,
dve fibuli — vse zaradi slabe zemlje zelo poško
dovano. N H M W 57406.
Grob 4 (T. 8 7 : 1 - 4 )
Gl. 1,50 m, glava — V.
Žel. sulični osti (1, 2). Skodela n a nogi iz temno
rjave gline (3). Posoda n a nogi iz temno rjave
gline, okrašena z vtisnjenimi pikami in vrezi (4).
Pečnik omenja še veliko pašno spono (popol
noma uničeno). N H M W 57407—57409.
Grob 5
GI. 1,60 m, glava — Z .
Več jagod, dve votli zapestnici.
Grob 6
Gl. 2 m, glava — V.
Posoda.
Grob 7 (T. 8 6 : 1 , 2)
Gl. 1,50 m, glava — J.
. . .
Žel. fragm. sulična ost (1). Žel. plavutasta sekira
(2). N H M W 57410—57411.
411
T
Grob 8
Gl. 1,60 m, glava — Z.
Sekira.
Grob 9 (T. 89: 1)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Žel. sulična ost z ostankom toporišča v tulu.
Pečnik omenja še fibulo. NHMW 57412.
Grob 10 (T. 91: 7)
Gl. 1 m, glava — Z.
Skodela iz rjave gline, okrašena z vrezi. NHMW
57413.
Grob 11 (T. 91:11)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Posoda iz rjave gline, okrašena s šrafiranimi
trikotniki. Pečnik omenja še manjši lonček in
vijček. NHMW 57414.
Grob 12 (T. 86:5—9)
GI. 1,70 m, glava — Z.
Fragm. skleda iz rdeče rjave gline (5). Fragm.
posoda na nogi iz sivo rjave gline, okrašena s
šrafiranimi trikotniki (6). Lonec iz rjave gline,
okrašen z rebri (7). Vijček iz rjave gline (8).
Fragm. posoda iz rjave gline (9). NHMW
57415—57418.
Grob 13 (T. 88: 5—8)
Gl. 2 m, glava — V.
Br. certoška fibula (5). Fragm. skodela na nogi
iz rdeče rjave gline (6). Vijček iz sivo rjave gline
(7). Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline
(8). NHMW 57419—57421.
Grob 14 (T. 89: 2 ) m
Gl. 0,80 m, glava — J.
Žel. tulasta sekira z ušescem. Pečnik omenja še
fibulo in dve posodi. NHMW 57422.
Grob 15 (T. 87: 5—10)
Gl. 2 m, glava — V.
Posoda iz rjave gline, okrašena s plastičnimi
aplikami v obliki spirale (5). Fragm. posode iz
rdeče rjave gline (6, 7). Fragm. ustja posode iz
rdeče rjave gline (8). Trinožna skodelica z dulcem iz temno rjave gline (9). Posoda iz temno
rjave gline, okrašena s plastičnimi aplikami v
obliki svastike (10). NHMW 57423—57426.
Grob 16 (T. 90: 10)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline z nagubanim
obodom. NHMW 57427.
Grob 17 (T. 88:1—4)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. žel. nož (1). Fragm. žel. sulični osti (2,
3). Žel. plavutasta sekira s spojenima plavutma
z odprtino tudi na spodnji strani. V tulcu so še
ostanki lesa (4). NHMW 57428—57429.
412
Grob 18 (T. 91: 1—6)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz
temno rjave gline (1). Fragm. lonček iz rjave
gline (2). Fragm. posoda iz temnorjave gline.
Rekonstr. ni možna (3, 5). Fragm. ustja posode
iz rjave gline (4). Fragm. posoda iz svetlo rjave
gline, okrašena s horizontalnima vrezoma na
vratu ter skupinami navpičnih vrezov na ramenu
posode (6). NHMW 57430—57431.
Grob 19 (T. 89:3—9)
GI. 2,50 m, glava — J.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z
nagubanim obodom (3). Fragm. posode na nogi
iz temno rjave gline (4, 5). Fragm. noga posode
iz rdeče rjave gline (6). Lonec s štirimi ročaji iz
rjave gline (7). Lonec iz temno rjave gline, okra
šen z dvema večjima in dvema manjšima pla
stičnima razčlenjenima podkvastima aplikama
(8). Fragm. žel. sulična ost (9). NHMW 57432—
57435.
Grob 20
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Sulična ost in posoda.
Grob 21
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Sekira.
Grob 22
Gl. 0,80 m, glava — J.
Posoda.
Grob 23
GI. 1 m, glava - •V.
Posoda.
Gomila XVII
Pr. gomile 10 m, v. 2 m.
Grob 1 (T. 90: 3—5)
Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm.
ustja sklede iz rjavo rdeče gline (4). Fragm.
posoda iz rjavo črne gline, okrašena z bradavi
cami (5). Pečnik omenja še nekaj jagod in že
lezen predmet. NHMW 57436—57437.
Grob 2
Gl. 0,50 m, glava — V.
Dve posodi.
Grob 3 (T. 91: 9, 10)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Skodela na nogi iz temno rjave gline z nagubanim
obodom (9). Vijček iz temno rjave gline (10).
NHMW 57438—57439.
| G r o b 4 (T. 90: 1, 2)
m
SOI. 1 > S'ava — V.
Fragm. posoda iz sivo rjave gline (1). Fragm.
skleda iz črne gline, z bradavico pod ustjem in
okrašena s poševnim žlebljenejm (2). NHMW
57440—57441.
Grob 5 (T. 90: 6)
Gl. 0,80 m, glava — S.
Fragm. posode na nogi iz rdeče rjave gline.
Rekonstr. ni možna. NHMW 57442.
Grob 6 (T. 90: 7)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s
skupinami reber. NHMW 57443.
Grob 7 (T. 90: 8)
Gl. 0,50 m, glava — J.
Fragm. posoda iz temno rjave gline. NHMW
57444.
Grob 8
Gl. 0,80 m, glava — V.
Posoda.
Grob 9 (T. 91:8)
GI. 0,50 m, glava — S.
Frag, skodela iz rdeče rjave gline. NHMW
57445.
Najdbe brez grobnih podatkov.
Fragm. svinčena zapestnica (T. 90: 11). Žel.
sulična ost (T. 91:12).
Naselbina
Najdbe iz I. 1899 (T. 91: 13—19)
Fragm. posoda na nogi iz rjavo rdeče gline (13).
Vijček iz sive gline (14). Svitki iz rjave gline
(15—19). 60 kosov žlindre. NHMW br. inv. št.
Najdbe iz 1. 1935
Hiša 1 (T. 92: 1—14)
Fragm. svitki iz rjave gline (1—3). Fragm.
motek ? iz rjave gline, s horizontalno predrtino
na eni strani (4). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi (5). Fragm. ročaja pekve iz svetlo rjave
gline (6). Uteži iz rjave gline (7, 8). Fragm.
ustij posod iz rjave gline (9, 10). Dno lončka
iz rjave gline (11). Fragm. dna posod iz rjave
gline (12, 14). Fragm. ročaja pekve iz rjave
gline (13). Ohranjenih je še več fragm. ročajev
pekev, dnov posod in kosov hišnega ometa.
Nm Ljubljana 12865—12873.
Hiša 2 (T. 92:15—31)
Fragm. svitki iz rdeče rjave gline (15, 16).
Fragm. ročaji pekev iz rjave gline (17, 18).
Vijček iz svetlo rjave gline, okrašen z vrezi in
vtisnjenimi pikami (19). Vijček iz rjave gline
(20). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (21).
Fragm. utež iz rjave gline s predrtino (22).
Fragm. posode z veliko bradavico iz rjave gline
(23). Fragm. posode z navpičnim rebrom iz
rjave gline (24). Fragm. posode z bradavico
iz svetlo rjave gline (25). Fragm. posoda iz
svetlo rjave gline (26, 29). Fragm. posode iz
sivo črne gline, okrašene z visečimi polkrožnimi
rebri (27). Fragm. dna posod iz sivo rjave gline
(28, 30). Fragm. posode iz svetlo rjave gline,
okrašene z vodoravno podolgovato bradavico
(31). Ohranjenih je še več fragm. ročajev pekev,
svitkov, hišnega ometa in 2 kosa žlindre. Nm
Ljubljana 12874—12887.
Hiša 3 (T. 93)
Fragm. svitka iz rdeče rjave gline (1, 2). Fragm.
vijček iz svetlo rjave gline (3). Vijček iz rjavo
črne gline (4). Vijček iz sivo rjave gline, okrašen
z vtisnjenimi pikami (5). Trije vijčki iz rjave
gline, okrašeni z vrezi (6—8). Fragm. uteži iz
rdeče sive gline (9, 10). Fragm. posode z bra
davico iz rjave gline (11). Fragm. lonec iz
svetlo rjave gline, z apliciranim držajem (12,
28). Fragm. posode iz sivo rjave gline, z apli
ciranim držajem (13). Fragm. podstavka za
posodo s podkvastim držajem iz rjave gline
(14). Fragm. posod z bradavico iz rjavo sive
gline (15—17). Fragm. posode z vodoravnim
masivnim ročajem iz črno rjave gline (18).
Fragm. posode iz rjave gline s podolgovato
bradavico (19). Fragm. posod z razčlenjenim
rebrom iz rjavo sive gline (20—27). Fragm.
dna posod iz rdeče sive gline (29, 30). Ohra
njenih je še nekaj fragm. svitkov, kosov hišnega
ometa in 2 kosa rude. Nm Ljubljana 12888—
12897.
Hiša 4 (T. 92: 32-—44)
Fragm. svitka iz rjave gline (32). Vijčka iz rjavo
rdeče gline (33, 34). Fragm. ustja sklede iz
temno rjave gline (35). Fragm. dna posode iz
temno rjave gline (36). Fragm. posode iz rjave
gline, okrašene z razčlenjenim rebrom (37).
Kremenov odbitek (38). Fragm. ročaja pekve
iz sive gline (39). Fragm. ročaja pekve iz rjave
gline (40). Brusni kamen (41). Fragm. dna
posod iz rjave gline (42, 43). Fragm. ročaja
pekve iz rjave gline (44). Ohranjenih je še nekaj
fragm. svitkov, kosov hišnega ometa in tlaka,
in 3 kosi žlindre. Nm Ljubljana 12898—12905.
413
T
Grob 8
Gl. 1,60 m, glava — Z.
Sekira.
Grob 9 (T. 89: 1)
Gl. 1,40 m, glava — Z.
Žel. sulična ost z ostankom toporišča v tulu.
Pečnik omenja še fibulo. NHMW 57412.
Grob 10 (T. 91: 7)
Gl. 1 m, glava — Z.
Skodela iz rjave gline, okrašena z vrezi. NHMW
57413.
Grob 11 (T. 91:11)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Posoda iz rjave gline, okrašena s šrafiranimi
trikotniki. Pečnik omenja še manjši lonček in
vijček. NHMW 57414.
Grob 12 (T. 86:5—9)
GI. 1,70 m, glava — Z.
Fragm. skleda iz rdeče rjave gline (5). Fragm.
posoda na nogi iz sivo rjave gline, okrašena s
šrafiranimi trikotniki (6). Lonec iz rjave gline,
okrašen z rebri (7). Vijček iz rjave gline (8).
Fragm. posoda iz rjave gline (9). NHMW
57415—57418.
Grob 13 (T. 88: 5—8)
Gl. 2 m, glava — V.
Br. certoška fibula (5). Fragm. skodela na nogi
iz rdeče rjave gline (6). Vijček iz sivo rjave gline
(7). Fragm. skodela na nogi iz temno rjave gline
(8). NHMW 57419—57421.
Grob 14 (T. 89: 2 ) m
Gl. 0,80 m, glava — J.
Žel. tulasta sekira z ušescem. Pečnik omenja še
fibulo in dve posodi. NHMW 57422.
Grob 15 (T. 87: 5—10)
Gl. 2 m, glava — V.
Posoda iz rjave gline, okrašena s plastičnimi
aplikami v obliki spirale (5). Fragm. posode iz
rdeče rjave gline (6, 7). Fragm. ustja posode iz
rdeče rjave gline (8). Trinožna skodelica z dulcem iz temno rjave gline (9). Posoda iz temno
rjave gline, okrašena s plastičnimi aplikami v
obliki svastike (10). NHMW 57423—57426.
Grob 16 (T. 90: 10)
Gl. 2 m, glava — J.
Fragm. posoda iz rjavo rdeče gline z nagubanim
obodom. NHMW 57427.
Grob 17 (T. 88:1—4)
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Fragm. žel. nož (1). Fragm. žel. sulični osti (2,
3). Žel. plavutasta sekira s spojenima plavutma
z odprtino tudi na spodnji strani. V tulcu so še
ostanki lesa (4). NHMW 57428—57429.
412
Grob 18 (T. 91: 1—6)
Gl. 1 m, glava — Z.
Fragm. skodela s presegajočim ročajem iz
temno rjave gline (1). Fragm. lonček iz rjave
gline (2). Fragm. posoda iz temnorjave gline.
Rekonstr. ni možna (3, 5). Fragm. ustja posode
iz rjave gline (4). Fragm. posoda iz svetlo rjave
gline, okrašena s horizontalnima vrezoma na
vratu ter skupinami navpičnih vrezov na ramenu
posode (6). NHMW 57430—57431.
Grob 19 (T. 89:3—9)
GI. 2,50 m, glava — J.
Fragm. skodela na nogi iz rdeče rjave gline z
nagubanim obodom (3). Fragm. posode na nogi
iz temno rjave gline (4, 5). Fragm. noga posode
iz rdeče rjave gline (6). Lonec s štirimi ročaji iz
rjave gline (7). Lonec iz temno rjave gline, okra
šen z dvema večjima in dvema manjšima pla
stičnima razčlenjenima podkvastima aplikama
(8). Fragm. žel. sulična ost (9). NHMW 57432—
57435.
Grob 20
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Sulična ost in posoda.
Grob 21
Gl. 1,50 m, glava — Z.
Sekira.
Grob 22
Gl. 0,80 m, glava — J.
Posoda.
Grob 23
GI. 1 m, glava - •V.
Posoda.
Gomila XVII
Pr. gomile 10 m, v. 2 m.
Grob 1 (T. 90: 3—5)
Fragm. posoda iz temno rjave gline (3). Fragm.
ustja sklede iz rjavo rdeče gline (4). Fragm.
posoda iz rjavo črne gline, okrašena z bradavi
cami (5). Pečnik omenja še nekaj jagod in že
lezen predmet. NHMW 57436—57437.
Grob 2
Gl. 0,50 m, glava — V.
Dve posodi.
Grob 3 (T. 91: 9, 10)
Gl. 1,50 m, glava — V.
Skodela na nogi iz temno rjave gline z nagubanim
obodom (9). Vijček iz temno rjave gline (10).
NHMW 57438—57439.
| G r o b 4 (T. 90: 1, 2)
m
SOI. 1 > S'ava — V.
Fragm. posoda iz sivo rjave gline (1). Fragm.
skleda iz črne gline, z bradavico pod ustjem in
okrašena s poševnim žlebljenejm (2). NHMW
57440—57441.
Grob 5 (T. 90: 6)
Gl. 0,80 m, glava — S.
Fragm. posode na nogi iz rdeče rjave gline.
Rekonstr. ni možna. NHMW 57442.
Grob 6 (T. 90: 7)
Gl. 1 m, glava — V.
Fragm. lonec iz temno rjave gline, okrašen s
skupinami reber. NHMW 57443.
Grob 7 (T. 90: 8)
Gl. 0,50 m, glava — J.
Fragm. posoda iz temno rjave gline. NHMW
57444.
Grob 8
Gl. 0,80 m, glava — V.
Posoda.
Grob 9 (T. 91:8)
GI. 0,50 m, glava — S.
Frag, skodela iz rdeče rjave gline. NHMW
57445.
Najdbe brez grobnih podatkov.
Fragm. svinčena zapestnica (T. 90: 11). Žel.
sulična ost (T. 91:12).
Naselbina
Najdbe iz I. 1899 (T. 91: 13—19)
Fragm. posoda na nogi iz rjavo rdeče gline (13).
Vijček iz sive gline (14). Svitki iz rjave gline
(15—19). 60 kosov žlindre. NHMW br. inv. št.
Najdbe iz 1. 1935
Hiša 1 (T. 92: 1—14)
Fragm. svitki iz rjave gline (1—3). Fragm.
motek ? iz rjave gline, s horizontalno predrtino
na eni strani (4). Vijček iz rjave gline, okrašen
z vrezi (5). Fragm. ročaja pekve iz svetlo rjave
gline (6). Uteži iz rjave gline (7, 8). Fragm.
ustij posod iz rjave gline (9, 10). Dno lončka
iz rjave gline (11). Fragm. dna posod iz rjave
gline (12, 14). Fragm. ročaja pekve iz rjave
gline (13). Ohranjenih je še več fragm. ročajev
pekev, dnov posod in kosov hišnega ometa.
Nm Ljubljana 12865—12873.
Hiša 2 (T. 92:15—31)
Fragm. svitki iz rdeče rjave gline (15, 16).
Fragm. ročaji pekev iz rjave gline (17, 18).
Vijček iz svetlo rjave gline, okrašen z vrezi in
vtisnjenimi pikami (19). Vijček iz rjave gline
(20). Fragm. ročaja pekve iz rjave gline (21).
Fragm. utež iz rjave gline s predrtino (22).
Fragm. posode z veliko bradavico iz rjave gline
(23). Fragm. posode z navpičnim rebrom iz
rjave gline (24). Fragm. posode z bradavico
iz svetlo rjave gline (25). Fragm. posoda iz
svetlo rjave gline (26, 29). Fragm. posode iz
sivo črne gline, okrašene z visečimi polkrožnimi
rebri (27). Fragm. dna posod iz sivo rjave gline
(28, 30). Fragm. posode iz svetlo rjave gline,
okrašene z vodoravno podolgovato bradavico
(31). Ohranjenih je še več fragm. ročajev pekev,
svitkov, hišnega ometa in 2 kosa žlindre. Nm
Ljubljana 12874—12887.
Hiša 3 (T. 93)
Fragm. svitka iz rdeče rjave gline (1, 2). Fragm.
vijček iz svetlo rjave gline (3). Vijček iz rjavo
črne gline (4). Vijček iz sivo rjave gline, okrašen
z vtisnjenimi pikami (5). Trije vijčki iz rjave
gline, okrašeni z vrezi (6—8). Fragm. uteži iz
rdeče sive gline (9, 10). Fragm. posode z bra
davico iz rjave gline (11). Fragm. lonec iz
svetlo rjave gline, z apliciranim držajem (12,
28). Fragm. posode iz sivo rjave gline, z apli
ciranim držajem (13). Fragm. podstavka za
posodo s podkvastim držajem iz rjave gline
(14). Fragm. posod z bradavico iz rjavo sive
gline (15—17). Fragm. posode z vodoravnim
masivnim ročajem iz črno rjave gline (18).
Fragm. posode iz rjave gline s podolgovato
bradavico (19). Fragm. posod z razčlenjenim
rebrom iz rjavo sive gline (20—27). Fragm.
dna posod iz rdeče sive gline (29, 30). Ohra
njenih je še nekaj fragm. svitkov, kosov hišnega
ometa in 2 kosa rude. Nm Ljubljana 12888—
12897.
Hiša 4 (T. 92: 32-—44)
Fragm. svitka iz rjave gline (32). Vijčka iz rjavo
rdeče gline (33, 34). Fragm. ustja sklede iz
temno rjave gline (35). Fragm. dna posode iz
temno rjave gline (36). Fragm. posode iz rjave
gline, okrašene z razčlenjenim rebrom (37).
Kremenov odbitek (38). Fragm. ročaja pekve
iz sive gline (39). Fragm. ročaja pekve iz rjave
gline (40). Brusni kamen (41). Fragm. dna
posod iz rjave gline (42, 43). Fragm. ročaja
pekve iz rjave gline (44). Ohranjenih je še nekaj
fragm. svitkov, kosov hišnega ometa in tlaka,
in 3 kosi žlindre. Nm Ljubljana 12898—12905.
413
T
Muzeji
AM I Pula
Am Zagreb
Gm Nova Gorica
M A Genova
MAC Milano
MCAdria
MC Bergamo
M C Bologna
MC Bolzano
MC Como
MC Reggio Emilia
MC Trst
MNA Este
M N Trento
N m Ljubljana
N H M Wien
Zm Sarajevo
Kratice
Arheološki muzej Istre, Pula
Arheološki muzej, Zagreb
Goriški muzej, Nova Gorica
Museo Archeol. Genova-Pegli
Museo Archeol. Civico, Milano
Museo Civico, Adria
Museo Civico, Bergamo
Museo Civico, Bologna
Museo Civico, Bolzano
Museo Civico Giovo, Como
Museo Civico, Reggio Emilia
Museo Civico di Storia e d'Arte, Trieste
Museo Nazionale Atestino, Este
Museo Nazionale del Castello del Buonconsiglio, Trento
Narodni muzej, Ljubljana
Naturhistorisches Museum, Wien.
Zemaljski muzej, Sarajevo
Revije
Acta Arch Hung
AJA
Arch lug
Atti Mem Istr
AV
Boll Soc Adr
BRGK
Glasnik Sarajevo
GMDS
HBA
JbZK
Jb RGZM
MAGW
MPK
MZK
Not Sc
PZ
RAC
RGF
StEtr
Vjesnik Split
Vjesnik Zagreb
WMBH
WPZ
VS
Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae.
American Journal of Archaeology.
Archaeologia Iugoslavica.
Atti e Memorie della Societä Istriana di Archeologia e Storia Patria.
Arheološki vestnik,
Bolletino della Societä Adratica di Scienze Naturali in Trieste.
Bericht der Römisch-Germanischen Kommission.
Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
Hamburger Beiträge zur Archäologie.
Jahrbuch der. k. k. Zentral-Kommission.
Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums
Mainz.
Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien.
Mittheilungen der Prähistorischen Kommission, Wien.
Mittheilungen der k. k. Zentral Kommission, Wien.
Notizie degli Scavi di Antichitä, Accademia Nazionale dei Lincei.
Prähistorische Zeitschrift.
Rivista Archeologica dell'antica Provincia e Diocesi di Como.
Römisch Germanische Forschungen.
Studi Etruschi
Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku.
Vjesnik Hrvatskoga arheološkoga društva,
Vjesnik Arheološkoga muzeja u Zagrebu.
Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Hercegovina.
Wiener Prähistorische Zeitschrift.
Varstvo spomenikov
Skrajšano c i t i r a n a l i t e r a t u r a
Actes du VIIIe Congres
ANELLI F . (1954—57)
BARTH F . E. (1969)
B A T O V I č Š. (1965)
BEAZLEY J. D . (1963)
414
Actes du VIIIe Congres international des sciences prehistoriques et protohistoriques.
Bronzi preromani del Friuli, Atti dell'Accad. d. Sc. Lett.
e Arti di Udine 6—13, 1 ss.
Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher
bei Podsemel, Antiquitas 3 /5.
Die Eisenzeit auf dem Gebiet des illirischen Stammes der
Liburnen, Arch lug 6, 55 ss.
Attic Red-figure Vase Painters.
/ B E N A C A., č o v i č B. (1957)
Glasinac.
ESBBCO BIANCHI A . M. (1976)
CALZAVARA L., DE M I N M., TOMBOLANI M., Propostaper
IPKESCHLER B I ž I č R. (1958)
— (1961)
— (1966)
— (1972-73)
FIALA F . (1899)
FREY O. H. (1969)
— (1971)
— (1974)
FREY O. PL, GABROVEC S. (1971)
GABROVEC S. (1956)
— (1962-63)
— (1964-65)
— (1965)
— (1966)
— (1974)
GABROVEC S., F R E Y O. FL,
FOLTINY S. (1969)
GUšTTN M. (1973)
— (1974)
GUšTIN M., T E R ž A N B. (1975)
Guzzo P. G . (1972)
HENCKEN H . (1974)
HODSON F . R. (1968)
JEREM E. (1968)
—(1973)
KNEZ T. (1971)
KOSSACK G . (1959)
KROMER K. (1959)
KROMER K., GABROVEC S. (1962)
una
tipologia della fibule d'Este. Bibbl. St. Etr. 9.
Naselje i grobovi preistorijskih Japoda u Vrepcu, Vjesnik
Zagreb 3/1, 35 ss.
Rezultati istraživanja japodske nekropole u Kompolju
1955—1956. godine, Vjesnik Zagreb 3/2, 67 ss.
Les tombes des Iapodes prehistoriques a Kompolje, Inv.
Arch Jugoslavija 9.
Nekropola prahistorijskih Japoda u Prozoru kod Otočca,
Vjesnik Zagreb 3 /6—7, 1 ss.
Flachgräberfeld u n d die prähistorische Ansiedlung in
Sanski most, WMBH 6, 62 ss.
Die Entstehung der Situlenkunst, RGF 31.
Fibeln vom westhallstättischen Typus aus dem Gebiet
südlich der Alpen, Oblatio, Raccolta di studi di Antichitä
ed Arte in onore del Prof. Aristide Calderini, 355 ss.
Durchbrochene Frühlatenegürtelhaken aus Slowenien,
Situla 14—15, 131 ss.
Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum, Actes
du VHP Congres 1, 193 ss.
Ilirska gomila v Volčjih njivah, AVI, 62 ss.
Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga, AV 13—14,
305 ss.
Halštatska kultura v Sloveniji, AV 15—16, 21 ss = Z u r
Hallstattzeit in Slowenien, Germania 44, 1966, 1 ss.
Kronologija čelad negovskega tipa, Situla 8, 177 ss =
Atti del VI Congresso internazionale delle Scienze preistoriche e protostoriche 3 (1966) 114 ss.
Zagorje v prazgodovini, AVTI, 19 ss.
Die Ausgrabungen in Stična und ihre Bedeutung für die
südostalpine Hallstattkultur, Symposium zu Problemen der
jüngeren Hallstattzeit
in Mitteleuropa (Smolenice 1970)
163 ss.
Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični, AV20,
177 ss = Erster Vorbericht über die Ausgrabungen im
Ringwall von Stična, Germania 48, 1970, 12 ss.
Kronologija notranjske skupine, AVTA, 461 ss.
Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja, Varia
arch. Posavski muzej Brežice 1, 87 ss.
Katalog Notranjske (v pripravi za tisk).
Malenškova gomila v Novem mestu, AV 26, 188ss. =
Beiträge zu den vorgeschichtlichen Beziehungen zwischen
dem nord-westiichen Balkan und Pannonien im 5. Jahr
hundert, Zbornik H. Henckena (1975) 000 ss.
Le fibule in Etrurüi dal VI al I secolo.
Bracelets of Lead-Tin AUoy from Magdalenska gora,
Situla 14—15, 119 ss.
The La Tene Cemetery at Münsingen — Rain. Acta Bernensia 5.
The Late Iron Age Cemetery of Szentlörinc, Acta Arch
Hung 20, 159 ss.
Zur Geschichte der späten Eisenzeit in Transdanubien.
Späteisenzeitliche Grabfunde v o n Beremend, Acta Arch
Hung 25, 65 ss.
Prazgodovina Novega mesta.
Südbayern während der Hallstattzeit, RGF 24.
Brezje. Arheološki katalogi Slovenije 2.
L'art des situles dans les sepultures hallstattien en Slovenie,
Inv Arch Jugoslavija 5.
415
T
Muzeji
AM I Pula
Am Zagreb
Gm Nova Gorica
M A Genova
MAC Milano
MCAdria
MC Bergamo
M C Bologna
MC Bolzano
MC Como
MC Reggio Emilia
MC Trst
MNA Este
M N Trento
N m Ljubljana
N H M Wien
Zm Sarajevo
Kratice
Arheološki muzej Istre, Pula
Arheološki muzej, Zagreb
Goriški muzej, Nova Gorica
Museo Archeol. Genova-Pegli
Museo Archeol. Civico, Milano
Museo Civico, Adria
Museo Civico, Bergamo
Museo Civico, Bologna
Museo Civico, Bolzano
Museo Civico Giovo, Como
Museo Civico, Reggio Emilia
Museo Civico di Storia e d'Arte, Trieste
Museo Nazionale Atestino, Este
Museo Nazionale del Castello del Buonconsiglio, Trento
Narodni muzej, Ljubljana
Naturhistorisches Museum, Wien.
Zemaljski muzej, Sarajevo
Revije
Acta Arch Hung
AJA
Arch lug
Atti Mem Istr
AV
Boll Soc Adr
BRGK
Glasnik Sarajevo
GMDS
HBA
JbZK
Jb RGZM
MAGW
MPK
MZK
Not Sc
PZ
RAC
RGF
StEtr
Vjesnik Split
Vjesnik Zagreb
WMBH
WPZ
VS
Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae.
American Journal of Archaeology.
Archaeologia Iugoslavica.
Atti e Memorie della Societä Istriana di Archeologia e Storia Patria.
Arheološki vestnik,
Bolletino della Societä Adratica di Scienze Naturali in Trieste.
Bericht der Römisch-Germanischen Kommission.
Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
Hamburger Beiträge zur Archäologie.
Jahrbuch der. k. k. Zentral-Kommission.
Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums
Mainz.
Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien.
Mittheilungen der Prähistorischen Kommission, Wien.
Mittheilungen der k. k. Zentral Kommission, Wien.
Notizie degli Scavi di Antichitä, Accademia Nazionale dei Lincei.
Prähistorische Zeitschrift.
Rivista Archeologica dell'antica Provincia e Diocesi di Como.
Römisch Germanische Forschungen.
Studi Etruschi
Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku.
Vjesnik Hrvatskoga arheološkoga društva,
Vjesnik Arheološkoga muzeja u Zagrebu.
Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der Hercegovina.
Wiener Prähistorische Zeitschrift.
Varstvo spomenikov
Skrajšano c i t i r a n a l i t e r a t u r a
Actes du VIIIe Congres
ANELLI F . (1954—57)
BARTH F . E. (1969)
B A T O V I č Š. (1965)
BEAZLEY J. D . (1963)
414
Actes du VIIIe Congres international des sciences prehistoriques et protohistoriques.
Bronzi preromani del Friuli, Atti dell'Accad. d. Sc. Lett.
e Arti di Udine 6—13, 1 ss.
Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher
bei Podsemel, Antiquitas 3 /5.
Die Eisenzeit auf dem Gebiet des illirischen Stammes der
Liburnen, Arch lug 6, 55 ss.
Attic Red-figure Vase Painters.
/ B E N A C A., č o v i č B. (1957)
Glasinac.
ESBBCO BIANCHI A . M. (1976)
CALZAVARA L., DE M I N M., TOMBOLANI M., Propostaper
IPKESCHLER B I ž I č R. (1958)
— (1961)
— (1966)
— (1972-73)
FIALA F . (1899)
FREY O. H. (1969)
— (1971)
— (1974)
FREY O. PL, GABROVEC S. (1971)
GABROVEC S. (1956)
— (1962-63)
— (1964-65)
— (1965)
— (1966)
— (1974)
GABROVEC S., F R E Y O. FL,
FOLTINY S. (1969)
GUšTTN M. (1973)
— (1974)
GUšTIN M., T E R ž A N B. (1975)
Guzzo P. G . (1972)
HENCKEN H . (1974)
HODSON F . R. (1968)
JEREM E. (1968)
—(1973)
KNEZ T. (1971)
KOSSACK G . (1959)
KROMER K. (1959)
KROMER K., GABROVEC S. (1962)
una
tipologia della fibule d'Este. Bibbl. St. Etr. 9.
Naselje i grobovi preistorijskih Japoda u Vrepcu, Vjesnik
Zagreb 3/1, 35 ss.
Rezultati istraživanja japodske nekropole u Kompolju
1955—1956. godine, Vjesnik Zagreb 3/2, 67 ss.
Les tombes des Iapodes prehistoriques a Kompolje, Inv.
Arch Jugoslavija 9.
Nekropola prahistorijskih Japoda u Prozoru kod Otočca,
Vjesnik Zagreb 3 /6—7, 1 ss.
Flachgräberfeld u n d die prähistorische Ansiedlung in
Sanski most, WMBH 6, 62 ss.
Die Entstehung der Situlenkunst, RGF 31.
Fibeln vom westhallstättischen Typus aus dem Gebiet
südlich der Alpen, Oblatio, Raccolta di studi di Antichitä
ed Arte in onore del Prof. Aristide Calderini, 355 ss.
Durchbrochene Frühlatenegürtelhaken aus Slowenien,
Situla 14—15, 131 ss.
Zur Chronologie der Hallstattzeit im Ostalpenraum, Actes
du VHP Congres 1, 193 ss.
Ilirska gomila v Volčjih njivah, AVI, 62 ss.
Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga, AV 13—14,
305 ss.
Halštatska kultura v Sloveniji, AV 15—16, 21 ss = Z u r
Hallstattzeit in Slowenien, Germania 44, 1966, 1 ss.
Kronologija čelad negovskega tipa, Situla 8, 177 ss =
Atti del VI Congresso internazionale delle Scienze preistoriche e protostoriche 3 (1966) 114 ss.
Zagorje v prazgodovini, AVTI, 19 ss.
Die Ausgrabungen in Stična und ihre Bedeutung für die
südostalpine Hallstattkultur, Symposium zu Problemen der
jüngeren Hallstattzeit
in Mitteleuropa (Smolenice 1970)
163 ss.
Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični, AV20,
177 ss = Erster Vorbericht über die Ausgrabungen im
Ringwall von Stična, Germania 48, 1970, 12 ss.
Kronologija notranjske skupine, AVTA, 461 ss.
Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja, Varia
arch. Posavski muzej Brežice 1, 87 ss.
Katalog Notranjske (v pripravi za tisk).
Malenškova gomila v Novem mestu, AV 26, 188ss. =
Beiträge zu den vorgeschichtlichen Beziehungen zwischen
dem nord-westiichen Balkan und Pannonien im 5. Jahr
hundert, Zbornik H. Henckena (1975) 000 ss.
Le fibule in Etrurüi dal VI al I secolo.
Bracelets of Lead-Tin AUoy from Magdalenska gora,
Situla 14—15, 119 ss.
The La Tene Cemetery at Münsingen — Rain. Acta Bernensia 5.
The Late Iron Age Cemetery of Szentlörinc, Acta Arch
Hung 20, 159 ss.
Zur Geschichte der späten Eisenzeit in Transdanubien.
Späteisenzeitliche Grabfunde v o n Beremend, Acta Arch
Hung 25, 65 ss.
Prazgodovina Novega mesta.
Südbayern während der Hallstattzeit, RGF 24.
Brezje. Arheološki katalogi Slovenije 2.
L'art des situles dans les sepultures hallstattien en Slovenie,
Inv Arch Jugoslavija 5.
415
L ü C K E W., FREY O. H . (1962)
L U N Z R. (1974)
MARCHESETTI C. (1893)
D E MARINIS R. (1973)
D E MARINIS R., PREMOLI SILVA D .
(1968-69)
MONTELIUS O. (1895—1904)
Mostra (1960)
M ü L L N E R A. (1909)
NEBEHAY S. (1973)
PENNINGER E. (1972)
PRIMAS M. (1967)
— (1970)
RADIMSKY W. (1895)
Lo SCHTAVO F . (1970)
STARE V. (1962-63)
— (1973)
TERžAN B. (1973)
— (1974)
T E R ž A N B., T R A M P U ž N . (1973)
ToDOROVič J. (1971)
ToC (1934)
VIOLLIER D . (1916)
VONWILLER RlTTATORE F . (1966)
ULRICH R. (1914)
ZANNONI A. (1876—84)
Die Situla in Providence, RGF 26.
Studien zur End-Bronzezeit und älteren Eisenzeit im Südalpenraum, Origines.
Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino (1885—
1892), Boll Soc Adr 15, 1 ss.
L'orizzonte degli elmi tipo Negau nell'Italia settentrionale
Actes du VlHe Congres 3, 77 ss.
Revisione di vecchi scavi nella necropoli della Ca' Morta
RAC
150—151,99ss.
La civilisation primitive en Italic
Mostra dell'Etruria Padana e della Citta di Spina.
Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien.
Das latenezeitliche Gräberfeld von der Kleinen Hutweide
bei Au am Leithagebirge, Arch Austriaca Beiheft 11.
Der Dürrnberg bei Hallein I. Münchner Beiträge zur Vorund Frühgeschichte 16.
Zur Verbreitung und Zeitstellung der Certosa Fibeln, Jb
RGZM14, 99 ss.
Die südschweizerischen Grabfunde der älteren Eisenzeit und
ihre Chronologie.
Die Nekropole von Jezerine in Pritoka bei Bihač, WMBHs,
39 ss.
II gruppo liburnico — japodico, Atti d. Accad. Naz. d.
Lincei 367, 363 ss.
Prazgodovinske gomile iz Rovišča, AV 13—14, 435 ss.
Prazgodovina Šmarjete, Katalogi in monografije 10.
Valična vas, A V 24, 660 ss.
Halštatske gomile iz Brusnic n a Dolenjskem, Varia arch.
Posavski muzej Brežice 1, 31 ss.
Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine, A VTA, 416 ss.
Katalog praistorijskih metalnih predmeta.
Treasures of Carniola
Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse.
La necropoli preromana della Ca Morta.
Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin.
Gli scavi della Certosa di Bologna.
1
Želim se zahvaliti vsem, ki so mi omo
gočili študij certoških fibul in mi dovolili objavo
tukaj predstavljenega gradiva. Zato se najprej
zahvaljujem za gradivo z Dolenjskih Toplic
in za dobre možnosti dela direktorju prazgo
dovinskega oddelka Naturhistorisches Museuma
W. Angeliu ter njegovim sodelavcem, zlasti
E. Ruttkayevi in F . E. Barthu, ter Inštitutu
za arheologijo SAZU, ki je z denarno pod
poro omogočil delo na Dunaju. Zahvalim
naj se še profesorju dr. S. Gabrovcu, ki je
temo spremljal in vodil, ter G . Bermond
Montanari (Ravenna), M . Bertoncelj (Ljub
ljana), B. Chieco (Padova), B. Čovič (Sara
jevo), U . Dallemulle (Adria), M . Fekete
(Szombathely), B. Govedarica (Sarajevo), T .
Knez (Novo mesto), C . Morigi Govi (Bo
logna), R. D e Marinis (Milano), D . Svoljšak
(Nova Gorica), K. Vinski Gasparini (Zagreb),
F. Zamfieri (Padova), L. Roaro Loseri (Trst),
M. Tizzoni (Milano).
Prav posebej pa sem se dolžna zahvaliti za
zrisavo gradiva Darji Grosman.
416
2
O. H . FREY (1969) 9 ss, pos. 21 ss. S.
GABROVEC (1964-65) 21 ss, pos. 35 s.
3
M. PRIMAS (1967) 99 ss.
4
S certoškimi fibulami v Italiji ter alpskem
svetu se ukvarja M. DESSITTERE (Gent, Belgija),
tako da sem obdelala Italijo le po literaturi —
zaradi splošne orientacije razširjenosti certoških
fibul.
6
P. G . G u z z o (1972) pos. 109 ss; cfr. še
K. KILIAN, Germania 53 (1975) 224 ss.
6
Fibule z diskasto ploščico: I I . vrsta se
sicer navezujejo na trakaste fibule z diskasto
ploščico (si. 10: 4) oz. na kačaste fibule, vendar
so v literaturi že imenovane kot certoške: cfr.
M. PRIMAS (1967) 104; O. H . FREY (1969) 21,
oz. certosoidne: G. MANSFELD, Die Fibeln der
Heuneburg, RGF 33 (1973) 153, Fundliste 8.
Zato smo jih tudi vključili v obravnavo, saj
je drobljenje pri uvrščanju in kompliciranje
pri poimenovanju nepotrebna obtežitev, zlasti
če ne prinese bistveno novih rešitev.
7
Isto kot za fibule H . vrste velja tudi za
fibule XIH. vrste — cfr. M. PRIMAS (1967) 119;
1 GABROVEC (1964-65) 36. Značilen T profil
•i vezan bolj n a fibule svetolucijske skupine,
t i Dolenjskem p a j e pogosteje v obliki širotpsa oglatega C oz. odebeljenega J.
K
s cfr. str. 344 s.
s V seznamih, ki so urejeni abecedno,
imenujemo najprej najdišče, pri manj znanih
& občino (po: Krajevni leksikon Slovenije I
[1968], I I [1971]) k o t npr. Brezje, Trebnje, ali
večje mesto v bližini, kot npr. Bertipaglia,
Padova, oz. pokrajino kot npr. Beremend,
Baranja. Iz seznama j e razvidno, ali so fibule
v sklopu celot — grobov oz. depojev, kar je
označeno s črko G, ali pa gre za posamezne
najdbe oz. neohranjene celote, kar je označeno
s črko B. Ponekod ni nobene oznake, kar po
meni, da so podatki nejasni, neznani ali jih ni.
Ce le mogoče, je navedeno tudi število primer
kov (prim.) fibul n a posameznih najdiščih.
Vendar so ti podatki, zlasti za nekatera velika
najdišča le okvirni. T o še posebej velja za
Most na Soči (Sv. Lucijo), ker mi ni bil mogoč
dostop do depoja v M C v Trstu ter za japodska
najdišča, katerih gradivo mi j e bilo prav tako
nedostopno v Am v Zagrebu. Tako se opiram
na material iz M C in Am le nä razstavljene kose
in literaturo. Z a kratice muzejev cfr. seznam
kratic na str. 414.
Zal se tudi grobni sestav, ki ga prinaša A.
ZANNONI (1876—84) vedno ne ujema z da
našnjim stanjem v M C v Bologni.
16
Pri teh fibulah, zlasti pri varianti a je
opaziti, da imajo večkrat J presek noge. Vzrok
je verjetno ta, da pri dodelovanju ni bila prispajkana ploščica, ki j e sicer zagozdena med
gumbkom n a nogi in gumbkom n a loku (si.
6: a).
17
A. ZANNONI (1876—84) T. 76.
18
Ibid. T. 2 8 : 6 ; 9 0 : 2 ; 116:4. J. D . BEAZLEY
(1963) 898, 373, 357; Mostra I (1960) 180 ss,
206; S. HOWARD, F . P. JOHNSON, AJA 58 (1954)
191 ss. Za najdišča cfr. še: Preistoria deli Emilia
e Romagna 2 (1963) 567, T . 8: 15 (Verruchio).
J. J . HATT, Buli. Soc. Prehist. Franc. 57 (1960)
362 ss.
19
A. ZANNONI (1876—84) T . 4 3 : 2, 5, 18,
19; 60. J . D . BEAZLEY (1963) 386, 780, 638,
716; Mostra I (1960) 171, 205.
20
P. G . G u z z o (1972) 42, 114 ss, 36 ss,
109 ss, T . 9 : I, I I ; 10: I I I ; 7. Vendar j e zaradi
slabih risb primerjava otežkočena, razen tega
Guzzo ne loči fibul glede na presek noge. Tako
so najdišča fibul kartirana p o Guzzu popolno
ma nezanesljiva in služijo le za morebitno
orientacijo. N a karti — si. 7 so predstavljene
fibule Guzzove skupine D , ki imajo domnevno
« C f r . M . PRIMAS (1967) 131, Liste E,
J presek noge (glede n a objavljene skice —
kjer našteje vse fibule s punciranimi krožci,
cfr. G u z z o (1972) T . 7 : I 1, 2, 5, I I 3, 6, 7,
ne glede n a shemo fibul, tako d a se uvrščajo
III 2, 8: IV 2, — 4 , 9, V 1, 9: VII 2, 3 ; na karti
razen v I b vrsto še v V., LI. in VI. vrsto cer
— si. 8 p a fibule Guzzove skupine D in D I ,
toških fibul.
ki imajo domnevno T presek noge — seznam
11
Pod tem imenom j e v Inventarni knjigi
cfr. pri IV. vrsti fibul.
21
v Nm Ljubljana, vendar sodi v kompleks najdb
A. ZANNONI (1876—84) T. 29: 13, 2—6;
Gradišča nad Pijavo gorico.
41:
11;
50: 5 ; Mostra I (1960) 170, 185 s, 191,
12
Vendar se zavedamo, d a našteti primerki
193, 190; J. D . BEAZLEY (1963) 225, 410, 339,
ne predstavljajo popolnoma enotne vrste fibul,
343, 599, 715; I D . , Etruscan Vase Painting
saj bi bilo mogoče ločiti vsaj dve oblikovalno(1947) 266; G . POMMES, St. Etr. 25 (1957) 55;
izdelovalni področji: cfr. si. 38.
O. H . FREY (1969) 58, op. 77, 88 ss.
13
Tudi pri tej inačici obstajajo razlike med
22
Pogoste so srebrne, vendar jim j e za
posameznimi primerki, kar j e pogojeno tako
razliko od drobnih fibul dana celotna oblika
prostorsko kot časovno. Ker pa za nadaljnjo
delitev ni dovolj ustreznih podatkov, s m o se z vlivanjem (T noga, gumb n a nogi) in j e le
gumb n a loku običajno nataknjen v času doodločili za takšno začasno rešitev.
delovanja.
14
V N H M na Dunaju j e t a fibula neinven23
P. G. G u z z o (1972) 109 ss.
tarizirana in je o b njej le listek z najdiščem
24
A. ZANNONI (1876—84) T . 9 3 ; J. D .
Drenovo (Drenovec); tako da j e naše lociranje
BEAZLEY (1963) 342, 375; Mostra I (1960) 181 s.
dvomno, čeprav se iz Drenovca pri Zaloki
25
A . ZANNONI (1876—84) T . 4 8 : 12; M.
omenjajo halštatske najdbe iz gomil.
16
PRIMAS
(1967) 102 s.
Cfr. Mostra I I (1960) 51 ss. s cit. lit.,
26
Cfr. T H . E. HAEVERNICK, PZ Al (1972)
carta dei rinvenimenti vili. ed etr.; cfr. še W.
78 ss. Z a jantarne jagode cfr. A . ZANNONI
L U č K E , O. H . FREY (1962) in O. H . FREY (1969).
(1876—84) T . 116: 3, kjer sta v grobu 350
Poskus kronološke razvrstitve bolonjskih
fibul je v tem delu bolj študijski in služi le za podobna jagoda in krater pripisana leningraj
skemu slikarju: J . D . BEAZLEY (1963) 373. Cfr.
oporo pri proučevanju fibul v prostoru severno
še D . E. STRONG, Catalogue of the Carved
od Pada. Le analiza celotnega gradiva, zlasti CerAmber in the Departement of Greek and Roman
tose z njeno keramiko bi lahko prinesla zado
voljive rezultate, ki pa j e zame zaradi finančnih
Antiquities (1966) 28 ss; R. DRESOHLER B I ž I č
in tehničnih težav neizvedljiva, razen tega se
(1961) T . 28, 29; D J . M A N O ZISI, L. P O P O V I č ,
s tem že ukvarja M. DESSITTERE (Gent).
Novi Pazar'1969) T. 34.
27 — Arheološki vestnik
417
L ü C K E W., FREY O. H . (1962)
L U N Z R. (1974)
MARCHESETTI C. (1893)
D E MARINIS R. (1973)
D E MARINIS R., PREMOLI SILVA D .
(1968-69)
MONTELIUS O. (1895—1904)
Mostra (1960)
M ü L L N E R A. (1909)
NEBEHAY S. (1973)
PENNINGER E. (1972)
PRIMAS M. (1967)
— (1970)
RADIMSKY W. (1895)
Lo SCHTAVO F . (1970)
STARE V. (1962-63)
— (1973)
TERžAN B. (1973)
— (1974)
T E R ž A N B., T R A M P U ž N . (1973)
ToDOROVič J. (1971)
ToC (1934)
VIOLLIER D . (1916)
VONWILLER RlTTATORE F . (1966)
ULRICH R. (1914)
ZANNONI A. (1876—84)
Die Situla in Providence, RGF 26.
Studien zur End-Bronzezeit und älteren Eisenzeit im Südalpenraum, Origines.
Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino (1885—
1892), Boll Soc Adr 15, 1 ss.
L'orizzonte degli elmi tipo Negau nell'Italia settentrionale
Actes du VlHe Congres 3, 77 ss.
Revisione di vecchi scavi nella necropoli della Ca' Morta
RAC
150—151,99ss.
La civilisation primitive en Italic
Mostra dell'Etruria Padana e della Citta di Spina.
Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien.
Das latenezeitliche Gräberfeld von der Kleinen Hutweide
bei Au am Leithagebirge, Arch Austriaca Beiheft 11.
Der Dürrnberg bei Hallein I. Münchner Beiträge zur Vorund Frühgeschichte 16.
Zur Verbreitung und Zeitstellung der Certosa Fibeln, Jb
RGZM14, 99 ss.
Die südschweizerischen Grabfunde der älteren Eisenzeit und
ihre Chronologie.
Die Nekropole von Jezerine in Pritoka bei Bihač, WMBHs,
39 ss.
II gruppo liburnico — japodico, Atti d. Accad. Naz. d.
Lincei 367, 363 ss.
Prazgodovinske gomile iz Rovišča, AV 13—14, 435 ss.
Prazgodovina Šmarjete, Katalogi in monografije 10.
Valična vas, A V 24, 660 ss.
Halštatske gomile iz Brusnic n a Dolenjskem, Varia arch.
Posavski muzej Brežice 1, 31 ss.
Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine, A VTA, 416 ss.
Katalog praistorijskih metalnih predmeta.
Treasures of Carniola
Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse.
La necropoli preromana della Ca Morta.
Die Gräberfelder in der Umgebung von Bellinzona, Kt. Tessin.
Gli scavi della Certosa di Bologna.
1
Želim se zahvaliti vsem, ki so mi omo
gočili študij certoških fibul in mi dovolili objavo
tukaj predstavljenega gradiva. Zato se najprej
zahvaljujem za gradivo z Dolenjskih Toplic
in za dobre možnosti dela direktorju prazgo
dovinskega oddelka Naturhistorisches Museuma
W. Angeliu ter njegovim sodelavcem, zlasti
E. Ruttkayevi in F . E. Barthu, ter Inštitutu
za arheologijo SAZU, ki je z denarno pod
poro omogočil delo na Dunaju. Zahvalim
naj se še profesorju dr. S. Gabrovcu, ki je
temo spremljal in vodil, ter G . Bermond
Montanari (Ravenna), M . Bertoncelj (Ljub
ljana), B. Chieco (Padova), B. Čovič (Sara
jevo), U . Dallemulle (Adria), M . Fekete
(Szombathely), B. Govedarica (Sarajevo), T .
Knez (Novo mesto), C . Morigi Govi (Bo
logna), R. D e Marinis (Milano), D . Svoljšak
(Nova Gorica), K. Vinski Gasparini (Zagreb),
F. Zamfieri (Padova), L. Roaro Loseri (Trst),
M. Tizzoni (Milano).
Prav posebej pa sem se dolžna zahvaliti za
zrisavo gradiva Darji Grosman.
416
2
O. H . FREY (1969) 9 ss, pos. 21 ss. S.
GABROVEC (1964-65) 21 ss, pos. 35 s.
3
M. PRIMAS (1967) 99 ss.
4
S certoškimi fibulami v Italiji ter alpskem
svetu se ukvarja M. DESSITTERE (Gent, Belgija),
tako da sem obdelala Italijo le po literaturi —
zaradi splošne orientacije razširjenosti certoških
fibul.
6
P. G . G u z z o (1972) pos. 109 ss; cfr. še
K. KILIAN, Germania 53 (1975) 224 ss.
6
Fibule z diskasto ploščico: I I . vrsta se
sicer navezujejo na trakaste fibule z diskasto
ploščico (si. 10: 4) oz. na kačaste fibule, vendar
so v literaturi že imenovane kot certoške: cfr.
M. PRIMAS (1967) 104; O. H . FREY (1969) 21,
oz. certosoidne: G. MANSFELD, Die Fibeln der
Heuneburg, RGF 33 (1973) 153, Fundliste 8.
Zato smo jih tudi vključili v obravnavo, saj
je drobljenje pri uvrščanju in kompliciranje
pri poimenovanju nepotrebna obtežitev, zlasti
če ne prinese bistveno novih rešitev.
7
Isto kot za fibule H . vrste velja tudi za
fibule XIH. vrste — cfr. M. PRIMAS (1967) 119;
1 GABROVEC (1964-65) 36. Značilen T profil
•i vezan bolj n a fibule svetolucijske skupine,
t i Dolenjskem p a j e pogosteje v obliki širotpsa oglatega C oz. odebeljenega J.
K
s cfr. str. 344 s.
s V seznamih, ki so urejeni abecedno,
imenujemo najprej najdišče, pri manj znanih
& občino (po: Krajevni leksikon Slovenije I
[1968], I I [1971]) k o t npr. Brezje, Trebnje, ali
večje mesto v bližini, kot npr. Bertipaglia,
Padova, oz. pokrajino kot npr. Beremend,
Baranja. Iz seznama j e razvidno, ali so fibule
v sklopu celot — grobov oz. depojev, kar je
označeno s črko G, ali pa gre za posamezne
najdbe oz. neohranjene celote, kar je označeno
s črko B. Ponekod ni nobene oznake, kar po
meni, da so podatki nejasni, neznani ali jih ni.
Ce le mogoče, je navedeno tudi število primer
kov (prim.) fibul n a posameznih najdiščih.
Vendar so ti podatki, zlasti za nekatera velika
najdišča le okvirni. T o še posebej velja za
Most na Soči (Sv. Lucijo), ker mi ni bil mogoč
dostop do depoja v M C v Trstu ter za japodska
najdišča, katerih gradivo mi j e bilo prav tako
nedostopno v Am v Zagrebu. Tako se opiram
na material iz M C in Am le nä razstavljene kose
in literaturo. Z a kratice muzejev cfr. seznam
kratic na str. 414.
Zal se tudi grobni sestav, ki ga prinaša A.
ZANNONI (1876—84) vedno ne ujema z da
našnjim stanjem v M C v Bologni.
16
Pri teh fibulah, zlasti pri varianti a je
opaziti, da imajo večkrat J presek noge. Vzrok
je verjetno ta, da pri dodelovanju ni bila prispajkana ploščica, ki j e sicer zagozdena med
gumbkom n a nogi in gumbkom n a loku (si.
6: a).
17
A. ZANNONI (1876—84) T. 76.
18
Ibid. T. 2 8 : 6 ; 9 0 : 2 ; 116:4. J. D . BEAZLEY
(1963) 898, 373, 357; Mostra I (1960) 180 ss,
206; S. HOWARD, F . P. JOHNSON, AJA 58 (1954)
191 ss. Za najdišča cfr. še: Preistoria deli Emilia
e Romagna 2 (1963) 567, T . 8: 15 (Verruchio).
J. J . HATT, Buli. Soc. Prehist. Franc. 57 (1960)
362 ss.
19
A. ZANNONI (1876—84) T . 4 3 : 2, 5, 18,
19; 60. J . D . BEAZLEY (1963) 386, 780, 638,
716; Mostra I (1960) 171, 205.
20
P. G . G u z z o (1972) 42, 114 ss, 36 ss,
109 ss, T . 9 : I, I I ; 10: I I I ; 7. Vendar j e zaradi
slabih risb primerjava otežkočena, razen tega
Guzzo ne loči fibul glede na presek noge. Tako
so najdišča fibul kartirana p o Guzzu popolno
ma nezanesljiva in služijo le za morebitno
orientacijo. N a karti — si. 7 so predstavljene
fibule Guzzove skupine D , ki imajo domnevno
« C f r . M . PRIMAS (1967) 131, Liste E,
J presek noge (glede n a objavljene skice —
kjer našteje vse fibule s punciranimi krožci,
cfr. G u z z o (1972) T . 7 : I 1, 2, 5, I I 3, 6, 7,
ne glede n a shemo fibul, tako d a se uvrščajo
III 2, 8: IV 2, — 4 , 9, V 1, 9: VII 2, 3 ; na karti
razen v I b vrsto še v V., LI. in VI. vrsto cer
— si. 8 p a fibule Guzzove skupine D in D I ,
toških fibul.
ki imajo domnevno T presek noge — seznam
11
Pod tem imenom j e v Inventarni knjigi
cfr. pri IV. vrsti fibul.
21
v Nm Ljubljana, vendar sodi v kompleks najdb
A. ZANNONI (1876—84) T. 29: 13, 2—6;
Gradišča nad Pijavo gorico.
41:
11;
50: 5 ; Mostra I (1960) 170, 185 s, 191,
12
Vendar se zavedamo, d a našteti primerki
193, 190; J. D . BEAZLEY (1963) 225, 410, 339,
ne predstavljajo popolnoma enotne vrste fibul,
343, 599, 715; I D . , Etruscan Vase Painting
saj bi bilo mogoče ločiti vsaj dve oblikovalno(1947) 266; G . POMMES, St. Etr. 25 (1957) 55;
izdelovalni področji: cfr. si. 38.
O. H . FREY (1969) 58, op. 77, 88 ss.
13
Tudi pri tej inačici obstajajo razlike med
22
Pogoste so srebrne, vendar jim j e za
posameznimi primerki, kar j e pogojeno tako
razliko od drobnih fibul dana celotna oblika
prostorsko kot časovno. Ker pa za nadaljnjo
delitev ni dovolj ustreznih podatkov, s m o se z vlivanjem (T noga, gumb n a nogi) in j e le
gumb n a loku običajno nataknjen v času doodločili za takšno začasno rešitev.
delovanja.
14
V N H M na Dunaju j e t a fibula neinven23
P. G. G u z z o (1972) 109 ss.
tarizirana in je o b njej le listek z najdiščem
24
A. ZANNONI (1876—84) T . 9 3 ; J. D .
Drenovo (Drenovec); tako da j e naše lociranje
BEAZLEY (1963) 342, 375; Mostra I (1960) 181 s.
dvomno, čeprav se iz Drenovca pri Zaloki
25
A . ZANNONI (1876—84) T . 4 8 : 12; M.
omenjajo halštatske najdbe iz gomil.
16
PRIMAS
(1967) 102 s.
Cfr. Mostra I I (1960) 51 ss. s cit. lit.,
26
Cfr. T H . E. HAEVERNICK, PZ Al (1972)
carta dei rinvenimenti vili. ed etr.; cfr. še W.
78 ss. Z a jantarne jagode cfr. A . ZANNONI
L U č K E , O. H . FREY (1962) in O. H . FREY (1969).
(1876—84) T . 116: 3, kjer sta v grobu 350
Poskus kronološke razvrstitve bolonjskih
fibul je v tem delu bolj študijski in služi le za podobna jagoda in krater pripisana leningraj
skemu slikarju: J . D . BEAZLEY (1963) 373. Cfr.
oporo pri proučevanju fibul v prostoru severno
še D . E. STRONG, Catalogue of the Carved
od Pada. Le analiza celotnega gradiva, zlasti CerAmber in the Departement of Greek and Roman
tose z njeno keramiko bi lahko prinesla zado
voljive rezultate, ki pa j e zame zaradi finančnih
Antiquities (1966) 28 ss; R. DRESOHLER B I ž I č
in tehničnih težav neizvedljiva, razen tega se
(1961) T . 28, 29; D J . M A N O ZISI, L. P O P O V I č ,
s tem že ukvarja M. DESSITTERE (Gent).
Novi Pazar'1969) T. 34.
27 — Arheološki vestnik
417
27
Popis fibul seveda n i popoln — O.
Lucije) bomo oznaËevali grobove MarchesettiMONTELIUS (1895—1904) T . 99: 5, 3 ; Mostra I
jevih izkopavanj, s Ërko S pa Szombathyjevih
49
(1960) 245 ss. V. Fiisco, A . M. TAMASSIA,
Cfr. seznam drobnih fibul s pestiËastim
Sibrium 8 (1964—66) 53 ss, Fig. 2, 3 ; M.
gumbkom na str. 318.
41
PRIMAS (1967) 107 s; S. AURIGEMMA, Le necroK. KTOMER (1959) T . 2 : 9, 10. S sanpoli di Spina (1960) T. 19, 38 itd.
guisugo npr. v grobu 22 z VaË, N H M Wien
42
7,8
F . STARE, A V 4 (1953) T. 1: 2.
M C Bologna. T e fibule so v grobovih
43
datirane z rdeËo figuralno atiko keramiko v
O. H . FREY (1969) Abb. 8: 4. Z a spone
Ëas p o 440 pr. n. t.: D e Lucca 50, 30, Arnocfr. O. H . FREY (1974) 131 ss.
44
aldi B — cfr. Mostra I (1960) 171, 198. S.
Cfr. op. 20.
45
HOWARD, F . P. JOHNSON, AJA 58 (1954) 191 ss.
Cfr. seznam najdiË IV. vrste fibul na
V t o skupino sodita e fibuli iz groba 294 iz str. 323 in op. 20.
46
Certose, ki j e n a podlagi keramike datiran v
M C Padova, v grobu 10 je e bodalo
1. pol. 5. stol.: cfr. M. PRIMAS (1967) 102,
˛elezna plavutasta sekira, ˛elezen tul, veË posod'
Abb. 1: E, k a r p a j e glede n a fibuli manj verZa kaËasto fibulo cfr. O. H . FREY (1969) T. 26 :
jetno, saj sta identiËni s citiranimi kosi. Pozla31. M. G U T I N (1973) 474 ss, karta 3. Z a bodalo
titev sreËamo tudi n a drugih fibulah tega Ëasa
cfr. M. PRIMAS (1970) 63 Abb. 17: 18; O H
kot npr. pri kaËastih fibulah v »Tomba grande«
FREY (1969) T. 27: 11, 12—13.
47
z Giardini Margherita, ki sodi v 2. pol. 5. st.:
F . STARE, AV 5 (1954) 112 ss, T . 3: 1cfr. Mostra I (1960) 153 ss; M . PRIMAS (1970) Cfr. op. 46; R. L U N Z (1974) 72 s, T . 9; 54 :
73, Abb. 22: D 1.
4. S. GABROVEC (1962-63) T. 10: 1.
48
29
Cfr. O. H . FREY (1971) 355 ss.
A. ZANNONI (1876—84) T . 19: 26, 27;
O. H . FREY (1969) 19 ss; B. TER˛AN
117: 4. Z a kovinske posode cfr. e grob 108
N. TRAMPU˛ (1973) 428 ss.
iz Certose: ibid. T . 50: 21, op. 2 1 ; G. POMMES,
R. D E MARINIS, M. G U T I N , Preistoria
St. Etr. 25 (1957) 46 s; Mostra I (1960) 261,
Alpina 11 (1975) 1 ss, Fig. 10. O. H. FREY (1971)
T. 56. Z a keramiko cfr. J . D . BEAZLEY (1963)
Cfr. op. 46.
907; F . P. JOHNSON, AJA 59 (1955) 123; G . 355 ss;
51
O. H . FREY (1969) 25.
BERMOND MONTANARI, Arch. Classica 2 (1950)
62
M. PRIMAS (1967) 105.
194 ss; M. PRIMAS (1967) 102.
63
30
Grob j e delno objavljen pri O. H . FREY
J. D . BEAZLEY (1963) 590, 716; Mostra I
(1971) 383 op. 32, Abb. 1 1 : 1, 2.
(1960) 193; G . BERMOND MONTANARI, Not.
_ 6 4 Podobne fibule so znane e iz Slepka
Se. 23 (1969) 20 ss, Fig. 35. Z a fibule e Ori
e argenti delVltalia antica (1962) 16, T . 16 b ; in –piËastega hriba pri Mokronogu (Trebnje) —
Nm Ljubljana, in Malenc — V. STARE, AV
C. PEYRE, Studi sulla cittä antica, Atti del
11—12 (1960-61) 57, T. 10: 12.
Convegno -di studi sulla cittä etrusca e italica
65
W . SCHULE, Madrider Mitt. 2 (1961)
preromana I (1970) 253 ss, T . 4 4 : d.
55 ss, Abb. 2 0 : 4, 12; F . L o SCHIAVO, Actes
31
Cfr. P. G . G u z z o (1972) T . 10: V I I ;
VIII' Congres 3 (1973) 93 T . 4 : 1, 3, 2, 5; 4:
49
60
1 1 : I I ; G . BERMOND MONTANARI, /. c. Fig.
11 (a).
32
Mostra
I (1960) 242 ss; G . BERMOND
MONTANARI, /. c. Fig. 11, 16, 19, 2 1 , 45.
33
4—6;
Cfr. –. B A T O V I Ë (1965) 55 ss, Abb. 16:
19 b : 14, 15; Z . VINSKI, Arch.
(1956) 19 ss.
3 4
G . BERMOND MONTANARI, Not.
lug. 2
Se.
23
(1969) 5 ss; R. D E MARINIS (1973) 77 s cit. lit.
3 5
R. D E MARINIS, /. c. 77 ss; O. H . FREY
(1969) T . 30: 1, 3 ; 3 1 : 18, 19. B. TER˛AN, N .
T R A M P U ˛ (1973) 434 ss, T . 2 0 ; M . G U T I N
(1973) 478 ss, T . 13, 14; R. DRESCHLER B I ˛ I Ë
(1972-73) T. 34: 3; 35: 1; F . FIALA (1899) 62 ss.
3 8
M. G U T I N , T . K N I F I C , AV
24 (1973)
835 ss, karta 1.
37
Cfr. P. G . G u z z o (1972) 25 ss, T . 3 B;
K. KTLIAN, Germania 53 (1975) 224 ss; B.
T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973) 422 ss, o p . 33.
38
Cfr. str. 381.
O. H . FREY (1969) Abb. 6: 1. C. MARCHESETTI (1893) T . 15: 6; 1 8 : 18. S. Ërko M
pred tevilko grobov iz Mosta n a SoËi (Sv.
39
418
6, 7; B. T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973) T. 14:
13, 15, 16; O. H . FREY (1971) 383 op. 32,
Abb. 3, 4. Grobova z Magdalenske gore in
VaË (si. 15: 6—21) se hranita v N H M Wien,
grob iz Kobarida (si. 15: 1—5) p a v M C Trst.
66
Cfr. str. 384 s.
57
S. GABROVEC (1974) 163 ss.
58
Cfr. O. H . FREY (1969) 22, op. 118.
59
Cfr. seznam najdiË n a str. 322.
69
ibid. Cfr. e O. H . FREY (1971) 362.
81
Obstajajo tudi razlike med fibulami posameznih de˛el, tako so npr. v Estah tevilneje fibule, ki nimajo preËnega rebra na prehodu
noge v lok. Ornament punciranih kro˛cev na
nogah fibul te vrste j e tevilneji n a Slovenskem (T. 8: 3 ; 66: 12). Prav tako veljajo doloËeni elementi razvoja, ko t smo jih nakazali
pri I I . vrsti fibul, zlasti pri oblikovanju nog.
Vendar mi n i uspelo izvriti glede n a t e znaËilnosti ustrezne Ëasovne, niti prostorske loËitve,
Ëeprav ni izkljuËena.
82
K. KROMER (1959) T. 47: 1, 3 ; C. MARCHESETTI (1893) T .
17:
12; B.
TER˛AN, N.
TRAMPU˛ (1973) T . 17: 14—22. StiËna 1/121,
Nm Ljubljana — cfr. S. GABROVEC (1974) 168 s,
plan
« 3 C f r . str. 384 s.
4
p . « S. GABROVEC (1965) 180 s, si. 1; I D .
/1974) 163 ss, Plan 1, Abb. 4 : 14, 15. Cfr. e
M GUTIN, B. T E R ˛ A N (1975) 188 ss.
«Cfr. e O. H . FREY (1969) 22 s, T . 3 1 :
13; 33: 10, 13.
s ' «• S fibulami X . vrste zelo redko — le v
Wpba S 434 z Mosta n a SoËi. V Mostu je
veËkrat skupaj s fibulo VI. vrste — S 2325,
S 1573, S 1548.
87
a r . e S. GABROVEC (1964-65) T. 14; 15.
88
Cfr. str. 389.
89
S. GABROVEC (1964-65) 36,38, T. 14: 3,1.
79
I D . (1966) 31 s. Cfr. e str. 387.
7 1
M. G U T I N , B. T E R ˛ A N (1975)
188 ss,
karta 2. a r . e op. 64 ter M . D J U K N I Ë , B.
JOVANOVIË, Arch. Iug. 6 (1965) 1 ss; D J . MANO
ZISI, L- P O P O V I Ë , Novi Pazar (1969).
72
K. KROMER (1959) 23, T . 2 5 : 8. O r .
e M. G U T I N (1974) 95 ss, karta 2 ; O. H .
FREY (1971) 355 ss. Seznam najdiË na str. 319 s
— Magdalenska gora V/2, RoviËe 1/2.
73
S. GABROVEC (1964-65) 36, 38, T . 14: 2.
74
B. T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973) 430 ss,
T. 15. –e grobovi S 73, S 725, S 1586.
75
M N A Este. O r . e C. MARCHESETTI
(1893) T. 19: 8. A. M . Chieco-Bianchi (1976)
T. 22: 9.
78
M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6 : 6. Cfr.
e O. H. FREY (1971) 362.
77
Cfr. seznam najdiË n a str. 330 in op. 13.
78
Cfr. O. H . FREY (1969) T . 30: 8; 34: 25.
79
/ t a / . T . 3 3 : 8, 20, 18, 22, 31, 33.
88
G r o b iz Mosta: N H M Wien. J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig. 3 5 ; P. Kos,
z<F24(1973)T. 1 0 : 7 .
8 1
B. T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973) T . 14:
17, 20, 21.
' " M o s t na SoËi: S 1573, S 1548, S 2325 —
NHM Wien.
8 3
Or.
B.
T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973)
434 ss, T. 18, 19.
84
0 . ' H ! FREY (1969) 22 s, Abb. 10: 6;
T. 3 3 : 1 1 .
85
O r . str. 385.
88
N H M Wien, cfr. e O. H . FREY (1974)
131 ss.
87
M C Bologna: Certosa 405, D e Lucca 89,
cfr. e Mostra I (1960) 194; O. H . FREY (1969)
T. 3 1 : 14; 3 3 : 14.
88
89
90
Grobovi S 434, S 560 itd.
a r . str. 390.
O r . W. SCHULE, Madrid. Mitt. 2 (1961)
55 ss. G . MANSFELD, Die Fibeln der Heuneburg,
RGF 33 (1973) 49 ss s cit. lit.
91
M. G U T I N (1974) 95 ss, karta 2 ; O. H .
FREY (1971) 355 ss; O. H . FREY. S. GABROVEC
(1971) Abb. 12:14.
9 2
O. H . FREY (1971) 355 ss; B. T E R ˛ A N ,
N. TRAMPU˛ (1973) 430 ss.
93
S. GABROVEC (1966) 30 ss.
94
Cfr. op. 90.
95
O r . seznam najdiË n a str. 338 s.
98
Ibid.
97
K. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y 45/3:
3, 5 ; 45/1, 2 ; W. L U Ë K E , O. H . FREY (1962)
44 ss, pos. 56. S. GABROVEC (1964-65) 35 ss.
98
Fibula z Magdalenske gore (NHM Wien)
sodi med majhne fibule inaËice a, fibula H.
vrste med neokraene manje primerke inacice
/;
cfr. e O. H . FREY (1971) 355 ss; T . K N E Z
(1971) SI. 11, 39—42, 36, 37.
99
Grobova iz Vintarjevca in Koritnice
vzporeja e predrta pana spona. F . STARE,
AV 4 (1953) 264 ss, T . 1: 1, 2, 5 ; P. Kos, AV
24 (1973) T . 4 : 1—3. M. G U T I N , B. T E R ˛ A N
(1975) 188 ss, T . 4.
189
K. KROMER (1959) T . 3 7 : 2 ; 3 6 : 5 ; S.
GABROVEC (1964-65) 36, 3 8 ; T . K N E Z (1971)
SI. 65, 66, 68—70.
101
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 313 s, Fig.
81.
192
M N A Este.
io3 Y gjobu Franchini 26 j e gradivo zameano — vsaj iz dveh grobov, zato ga ob vrednotenju ne upotevamo: cfr. O. H . FREY (1969)
21 op. 112 a, Abb. 7; 23 ss, T. 31.
194
Ibid. 25 s.
196
Op. 34, 35.
1 0 8
B. T E R ˛ A N , N . T R A M P U ˛ (1973) 434 ss,
si. 4 : 3.
197
R. LO˛AR, GMDS 25 (1934) 17, T . 3 :
15,16; K. KROMER (1959) T. 2 : 1, 2; S. GABROVEC (1964-65) 36; O; H . FREY (1974) 129 ss.
198
H. HENCKEN (1974) 119 ss, Fig. 3 : a, b ,
d; 5 : a, f, g, 1, e.
109
M. G U T I N (1973) 478 ss. Z a Vinico cfr.
ToC (1934) 89, 90 s, Pl. 13: 60; 14: 64 (v grobu
74 j e tudi fragment loka latenske fibule).
Srednjelatenske fibule se nahajajo skupaj s
fibulami te vrste tudi v Estah: Benvenuti 123,
Ricovero 231 — M N A Este.
119
G r o b j e le delno objavljen: T . K N E Z
(1971) SI. 63—71. I D . , NOVO mesto v davnini
(1972) si. n a str. 62, 64, 66. NaËrt gomile: I D . ,
Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65.
111
G r o b hrani N H M Wien. a r . o p . 108,
106.
112
a r . B. TER˛AN (1973) 660 ss.
113
Cfr. F . FIALA (1899) Fig. 112, 146.
114
Proti nogi pomaknjen najviji del loka
(si. 39: 5—9) j e znaËilen e za fibule X. g in
VH. / variante. TekoË prehod loka v nogo,
katera j e asimetriËne oblike p a j e lastnost fibul
X. m in n vrste.
ii5 v grobu Capodaglio 37 j e 5 fibul t e
vrste, fragm. loka fibule V. vrste, diskasti obesek, tri spiralno zavite bronaste zapestnice,
419
27
Popis fibul seveda n i popoln — O.
Lucije) bomo označevali grobove MarchesettiMONTELIUS (1895—1904) T . 99: 5, 3 ; Mostra I
jevih izkopavanj, s črko S pa Szombathyjevih
49
(1960) 245 ss. V. Fiisco, A . M. TAMASSIA,
Cfr. seznam drobnih fibul s pestičastim
Sibrium 8 (1964—66) 53 ss, Fig. 2, 3 ; M.
gumbkom na str. 318.
41
PRIMAS (1967) 107 s; S. AURIGEMMA, Le necroK. KTOMER (1959) T . 2 : 9, 10. S sanpoli di Spina (1960) T. 19, 38 itd.
guisugo npr. v grobu 22 z Vač, N H M Wien
42
7,8
F . STARE, A V 4 (1953) T. 1: 2.
M C Bologna. T e fibule so v grobovih
43
datirane z rdečo figuralno atiško keramiko v
O. H . FREY (1969) Abb. 8: 4. Z a spone
čas p o 440 pr. n. št.: D e Lucca 50, 30, Arno
cfr. O. H . FREY (1974) 131 ss.
44
aldi B — cfr. Mostra I (1960) 171, 198. S.
Cfr. op. 20.
45
HOWARD, F . P. JOHNSON, AJA 58 (1954) 191 ss.
Cfr. seznam najdišč IV. vrste fibul na
V t o skupino sodita še fibuli iz groba 294 iz str. 323 in op. 20.
46
Certose, ki j e n a podlagi keramike datiran v
M C Padova, v grobu 10 je še bodalo
1. pol. 5. stol.: cfr. M. PRIMAS (1967) 102,
železna plavutasta sekira, železen tul, več posod'
Abb. 1: E, k a r p a j e glede n a fibuli manj ver
Za kačasto fibulo cfr. O. H . FREY (1969) T. 26 :
jetno, saj sta identični s citiranimi kosi. Pozla31. M. G U š T I N (1973) 474 ss, karta 3. Z a bodalo
titev srečamo tudi n a drugih fibulah tega časa
cfr. M. PRIMAS (1970) 63 Abb. 17: 18; O H
kot npr. pri kačastih fibulah v »Tomba grande«
FREY (1969) T. 27: 11, 12—13.
47
z Giardini Margherita, ki sodi v 2. pol. 5. st.:
F . STARE, AV 5 (1954) 112 ss, T . 3: 1cfr. Mostra I (1960) 153 ss; M . PRIMAS (1970) Cfr. op. 46; R. L U N Z (1974) 72 s, T . 9; 54 :
73, Abb. 22: D 1.
4. S. GABROVEC (1962-63) T. 10: 1.
48
29
Cfr. O. H . FREY (1971) 355 ss.
A. ZANNONI (1876—84) T . 19: 26, 27;
O. H . FREY (1969) 19 ss; B. TERžAN
117: 4. Z a kovinske posode cfr. še grob 108
N. TRAMPUž (1973) 428 ss.
iz Certose: ibid. T . 50: 21, op. 2 1 ; G. POMMES,
R. D E MARINIS, M. G U š T I N , Preistoria
St. Etr. 25 (1957) 46 s; Mostra I (1960) 261,
Alpina 11 (1975) 1 ss, Fig. 10. O. H. FREY (1971)
T. 56. Z a keramiko cfr. J . D . BEAZLEY (1963)
Cfr. op. 46.
907; F . P. JOHNSON, AJA 59 (1955) 123; G . 355 ss;
51
O. H . FREY (1969) 25.
BERMOND MONTANARI, Arch. Classica 2 (1950)
62
M. PRIMAS (1967) 105.
194 ss; M. PRIMAS (1967) 102.
63
30
Grob j e delno objavljen pri O. H . FREY
J. D . BEAZLEY (1963) 590, 716; Mostra I
(1971) 383 op. 32, Abb. 1 1 : 1, 2.
(1960) 193; G . BERMOND MONTANARI, Not.
_ 6 4 Podobne fibule so znane še iz Slepška
Se. 23 (1969) 20 ss, Fig. 35. Z a fibule še Ori
e argenti delVltalia antica (1962) 16, T . 16 b ; in Špičastega hriba pri Mokronogu (Trebnje) —
Nm Ljubljana, in Malenc — V. STARE, AV
C. PEYRE, Studi sulla cittä antica, Atti del
11—12 (1960-61) 57, T. 10: 12.
Convegno -di studi sulla cittä etrusca e italica
65
W . SCHULE, Madrider Mitt. 2 (1961)
preromana I (1970) 253 ss, T . 4 4 : d.
55 ss, Abb. 2 0 : 4, 12; F . L o SCHIAVO, Actes
31
Cfr. P. G . G u z z o (1972) T . 10: V I I ;
VIII' Congres 3 (1973) 93 T . 4 : 1, 3, 2, 5; 4:
4 9
60
1 1 : I I ; G . BERMOND MONTANARI, /. c. Fig.
11 (a).
32
Mostra
I (1960) 242 ss; G . BERMOND
MONTANARI, /. c. Fig. 11, 16, 19, 2 1 , 45.
33
4—6;
Cfr. Š. B A T O V I č (1965) 55 ss, Abb. 16:
19 b : 14, 15; Z . VINSKI, Arch.
(1956) 19 ss.
3 4
G . BERMOND MONTANARI, Not.
lug. 2
Se.
23
(1969) 5 ss; R. D E MARINIS (1973) 77 s cit. lit.
3 5
R. D E MARINIS, /. c. 77 ss; O. H . FREY
(1969) T . 30: 1, 3 ; 3 1 : 18, 19. B. TERžAN, N .
T R A M P U ž (1973) 434 ss, T . 2 0 ; M . G U š T I N
(1973) 478 ss, T . 13, 14; R. DRESCHLER B I ž I č
(1972-73) T. 34: 3; 35: 1; F . FIALA (1899) 62 ss.
3 8
M. G U š T I N , T . K N I F I C , AV
24 (1973)
835 ss, karta 1.
37
Cfr. P. G . G u z z o (1972) 25 ss, T . 3 B;
K. KTLIAN, Germania 53 (1975) 224 ss; B.
T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 422 ss, o p . 33.
38
Cfr. str. 381.
O. H . FREY (1969) Abb. 6: 1. C. MARCHESETTI (1893) T . 15: 6; 1 8 : 18. S. črko M
pred številko grobov iz Mosta n a Soči (Sv.
39
418
6, 7; B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) T. 14:
13, 15, 16; O. H . FREY (1971) 383 op. 32,
Abb. 3, 4. Grobova z Magdalenske gore in
Vač (si. 15: 6—21) se hranita v N H M Wien,
grob iz Kobarida (si. 15: 1—5) p a v M C Trst.
66
Cfr. str. 384 s.
57
S. GABROVEC (1974) 163 ss.
58
Cfr. O. H . FREY (1969) 22, op. 118.
59
Cfr. seznam najdišč n a str. 322.
69
ibid. Cfr. še O. H . FREY (1971) 362.
81
Obstajajo tudi razlike med fibulami po
sameznih dežel, tako so npr. v Estah števil
nejše fibule, ki nimajo prečnega rebra na prehodu
noge v lok. Ornament punciranih krožcev na
nogah fibul te vrste j e številnejši n a Sloven
skem (T. 8: 3 ; 66: 12). Prav tako veljajo dolo
čeni elementi razvoja, k o t smo jih nakazali
pri I I . vrsti fibul, zlasti pri oblikovanju nog.
Vendar mi n i uspelo izvršiti glede n a t e značil
nosti ustrezne časovne, niti prostorske ločitve,
čeprav ni izključena.
82
K. KROMER (1959) T. 47: 1, 3 ; C. MARCHESETTI (1893) T .
17:
12; B.
TERžAN, N.
TRAMPUž (1973) T . 17: 14—22. Stična 1/121,
Nm Ljubljana — cfr. S. GABROVEC (1974) 168 s,
plan
« 3 C f r . str. 384 s.
p . «4 S. GABROVEC (1965) 180 s, si. 1; I D .
/1974) 163 ss, Plan 1, Abb. 4 : 14, 15. Cfr. še
M GUšTIN, B. T E R ž A N (1975) 188 ss.
«Cfr. še O. H . FREY (1969) 22 s, T . 3 1 :
13; 33: 10, 13.
s ' «• S fibulami X . vrste zelo redko — le v
Wpba S 434 z Mosta n a Soči. V Mostu je
večkrat skupaj s fibulo VI. vrste — S 2325,
S 1573, S 1548.
87
a r . še S. GABROVEC (1964-65) T. 14; 15.
88
Cfr. str. 389.
89
S. GABROVEC (1964-65) 36,38, T. 14: 3,1.
79
I D . (1966) 31 s. Cfr. še str. 387.
7 1
M. G U š T I N , B. T E R ž A N (1975)
188 ss,
karta 2. a r . še op. 64 ter M . D J U K N I č , B.
JOVANOVIč, Arch. Iug. 6 (1965) 1 ss; D J . MANO
ZISI, L- P O P O V I č , Novi Pazar (1969).
72
K. KROMER (1959) 23, T . 2 5 : 8. O r .
še M. G U š T I N (1974) 95 ss, karta 2 ; O. H .
FREY (1971) 355 ss. Seznam najdišč na str. 319 s
— Magdalenska gora V/2, Rovišče 1/2.
73
S. GABROVEC (1964-65) 36, 38, T . 14: 2.
74
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 430 ss,
T. 15. Še grobovi S 73, S 725, S 1586.
75
M N A Este. O r . še C. MARCHESETTI
(1893) T. 19: 8. A. M . Chieco-Bianchi (1976)
T. 22: 9.
78
M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6 : 6. Cfr.
še O. H. FREY (1971) 362.
77
Cfr. seznam najdišč n a str. 330 in op. 13.
78
Cfr. O. H . FREY (1969) T . 30: 8; 34: 25.
79
/ t a / . T . 3 3 : 8, 20, 18, 22, 31, 33.
88
G r o b iz Mosta: N H M Wien. J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig. 3 5 ; P. Kos,
z<F24(1973)T. 1 0 : 7 .
8 1
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) T . 14:
17, 20, 21.
' " M o s t na Soči: S 1573, S 1548, S 2325 —
NHM Wien.
8 3
Or.
B.
T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973)
434 ss, T. 18, 19.
84
0 . ' H ! FREY (1969) 22 s, Abb. 10: 6;
T. 3 3 : 1 1 .
85
O r . str. 385.
88
N H M Wien, cfr. še O. H . FREY (1974)
131 ss.
87
M C Bologna: Certosa 405, D e Lucca 89,
cfr. še Mostra I (1960) 194; O. H . FREY (1969)
T. 3 1 : 14; 3 3 : 14.
88
89
90
Grobovi S 434, S 560 itd.
a r . str. 390.
O r . W. SCHULE, Madrid. Mitt. 2 (1961)
55 ss. G . MANSFELD, Die Fibeln der Heuneburg,
RGF 33 (1973) 49 ss s cit. lit.
91
M. G U š T I N (1974) 95 ss, karta 2 ; O. H .
FREY (1971) 355 ss; O. H . FREY. S. GABROVEC
(1971) Abb. 12:14.
9 2
O. H . FREY (1971) 355 ss; B. T E R ž A N ,
N. TRAMPUž (1973) 430 ss.
93
S. GABROVEC (1966) 30 ss.
94
Cfr. op. 90.
95
O r . seznam najdišč n a str. 338 s.
98
Ibid.
97
K. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y 45/3:
3, 5 ; 45/1, 2 ; W. L U č K E , O. H . FREY (1962)
44 ss, pos. 56. S. GABROVEC (1964-65) 35 ss.
98
Fibula z Magdalenske gore (NHM Wien)
sodi med majhne fibule inačice a, fibula H.
vrste med neokrašene manjše primerke inacice
/;
cfr. še O. H . FREY (1971) 355 ss; T . K N E Z
(1971) SI. 11, 39—42, 36, 37.
99
Grobova iz Vintarjevca in Koritnice
vzporeja še predrta pašna spona. F . STARE,
AV 4 (1953) 264 ss, T . 1: 1, 2, 5 ; P. Kos, AV
24 (1973) T . 4 : 1—3. M. G U š T I N , B. T E R ž A N
(1975) 188 ss, T . 4.
189
K. KROMER (1959) T . 3 7 : 2 ; 3 6 : 5 ; S.
GABROVEC (1964-65) 36, 3 8 ; T . K N E Z (1971)
SI. 65, 66, 68—70.
101
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 313 s, Fig.
81.
192
M N A Este.
io3 Y gjobu Franchini 26 j e gradivo zame
šano — vsaj iz dveh grobov, zato ga ob vred
notenju ne upoštevamo: cfr. O. H . FREY (1969)
21 op. 112 a, Abb. 7; 23 ss, T. 31.
194
Ibid. 25 s.
196
Op. 34, 35.
1 0 8
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 434 ss,
si. 4 : 3.
197
R. LOžAR, GMDS 25 (1934) 17, T . 3 :
15,16; K. KROMER (1959) T. 2 : 1, 2; S. GABRO
VEC (1964-65) 36; O; H . FREY (1974) 129 ss.
198
H. HENCKEN (1974) 119 ss, Fig. 3 : a, b ,
d; 5 : a, f, g, 1, e.
109
M. G U š T I N (1973) 478 ss. Z a Vinico cfr.
ToC (1934) 89, 90 s, Pl. 13: 60; 14: 64 (v grobu
74 j e tudi fragment loka latenske fibule).
Srednjelatenske fibule se nahajajo skupaj s
fibulami te vrste tudi v Estah: Benvenuti 123,
Ricovero 231 — M N A Este.
119
G r o b j e le delno objavljen: T . K N E Z
(1971) SI. 63—71. I D . , NOVO mesto v davnini
(1972) si. n a str. 62, 64, 66. Načrt gomile: I D . ,
Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65.
111
G r o b hrani N H M Wien. a r . o p . 108,
106.
112
a r . B. TERžAN (1973) 660 ss.
113
Cfr. F . FIALA (1899) Fig. 112, 146.
114
Proti nogi pomaknjen najvišji del loka
(si. 39: 5—9) j e značilen še za fibule X. g in
VH. / variante. Tekoč prehod loka v nogo,
katera j e asimetrične oblike p a j e lastnost fibul
X. m in n vrste.
ii5 v grobu Capodaglio 37 j e 5 fibul t e
vrste, fragm. loka fibule V. vrste, diskasti obe
sek, tri spiralno zavite bronaste zapestnice,
419
fragm. bronastega pasu, fragm. bronasta sko
delica, rdeča keramika, fragm. železnega noža
in palčke, jagode. V grobu Randi 37 p a so še
fragm. železnega obroča, vijček, skleda iz fine
rumene gline, posoda okrašena s horizontalnimi
vrezi ter posoda okrašena z rebri.
116
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 295 ss,
Fig. 10, 30.
117
M N A Este.
118
T. K N E Z (1971) SI. 11, 17—20.
119
Cfr. še S. GABROVEC, Germania 44 (1966)
1 ss, Abb. 17: 6. N a Dolenjskem jih zasledimo
še n a Vinkovem vrhu: V. STARE, AV 15—16
(1964-65) T. 12: 8 in Šmarjeti: V. STARE (1973)
T. 6 1 : 5. V Mostu n a Soči se pojavijo zapest
nice s kačastimi konci že v času zgodnje Sv.
Lucije I I b — cfr. si. 14: 6 in C. MARCHESETTI
(1893) T . 1: 3 ; 2 : 5; 8: 1; 24: 8; in-so v rabi
še v mlajšem času — si. 2 3 : 9. Svetolucijski pri
merki se razlikujejo od dolenjskih, p a č pa so
sorodni z alpskimi zapestnicami, s katerimi so
tudi precej sočasne — cfr. W . DRACK, Jahr
buch Schweiz. Gessellschaft für Ur- und Früh
geschichte 55 (1970) 23 ss, Abb. 32; A . LIPPERT,
Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T . 24: 9;
5:5.
129
M. G U š T I N (1973) 478 ss, T. 14: 1—5.
121
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig.
38
122
Ibid. 344, Fig. 206, 207; K. MOSER, Jb
ZK N F 1 (1903) 122, Fig. 143; ToC (1934) 90 s,
PI. 14: 64; cfr. še str. 382.
123 L PFANNER, Piv. di Studi Liguri 24
(1958) 106 ss, Fig. 6, 7; I D . , Riv. di Studi Liguri
23 (1957) 83 ss, Fig. 3, 5.
124
M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6.
125
EAD., Germania 50 (1972) 76 ss; O. H .
FREY (1971) 362.
126
R. WINKXER, Schiern Schriften 70 (1950)
7 ss, T. 8: 1,7, 8.
127
Ibid. T. 1 1 : 1; 8: 2 ; M . PRIMAS (1967)
Abb. 6 : 8, 9; R. L U N Z (1974) T. 7 5 : 5; O. H .
FREY (1971) 355 ss.
128
M. PRIMAS (1967) Abb. 6 : 1; 8 : A 4, 5,
6; F . RiTTATORE VONWILLER (1966) T . 50, 78,
79, certoško fibulo j e sicer pri opisu groba
izpustil, vendar p o podatkih, ki mi jih j e po
sredoval R. D E MARINIS sodi k temu grobu
še certoška fibula naše X. a vrste. Cfr. še R.
D E MARINIS, D . PREMOLI SILVA (1968-69) 143 ss;
M. PRIMAS (1970) 56 ss.
129
M. PRIMAS (1970) t . 20: C 10.
130
E A D . (1967) 112 Abb. 8: B ; R. D E
MARINIS (1973) 77 ss, Fig. 1; E. PENNINGER
(1972) T . 49: B.
131
O. H. FREY (1971) 360 s, Abb. 7, 8.
u
*Ibid.;
cfr. še M . PRIMAS (1970) 58 ss,
T. 32: E ; 39: D .
133
Cfr. seznam najdišč n a str. 327.
134
R.
D E MARINIS,
D.
PREMOLI
SILVA
(1968-69) 142, T. 19—22. Cfr. še op. 128 in
420
M. PRIMAS, Germania 50 (1972) 76 ss; R ß R
MARINIS (1973) 77 ss.
135
E. PENNINGER (1972) T. 1: A-C- 67
Cfr. še F . R. HODSON (1968) 34 ss, Pl. 123
136
E. PENNINGER (1972) T. 29 A ; 62 B- 8293; G . KOSSACK (1959) 204, T. 7 3 : 9—10 '
137
E. PENNINGER (1972) T. 37 Cl, 2 ; H . ' p
UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 77 s s "
Abb. 2, 7, 8; W. TORBRüGGE, Beilngries, Ka
taloge der prahlst. Staatssamlung 8 (1964) T
15: 2 ; cfr. še L. PAULI, HBA 2 (1972) 66 ss
138
E. PENNINGER (1972) T. 4 2 : A ; 43-4890,
9 1 ; cfr. še J. V. S. MEGAW, Art
of the
European Iron Age (1970) 63 s; L. PAULI, HBA
2 (1972) 98 ss.
139
E. PENNINGER (1972) T. 4 2 : 2; 8: Al:
72; cfr. še L. PAULI, HBA 2 (1972) 151 op. 56
F. R. HODSON (1968) Pl. 123.
140
W. L U č K E , O. H . FREY (1962) 44 ss, Abb
18, 19; O. H . FREY, Die Situla von Kuffarn,
Veröffentl. aus. d. Naturhist. Museum Wien
NF4 (1962); S. NEBEHAY (1973) T. 2 : 1 2 — 1 5 ; 3
1 4 1
0 . H . FREY (1971) 369 Abb. 8; M
PRIMAS (1967) 109 ss; E A D . (1970) T. 2 1 : B;
29: A, B ; 30: A ; EAD., Zeitschrift f. Schweiz.
Arch. und Kunstgesch. 24 (1965-66) 193 ss,
Abb. 1: A ; 5 ; 6; R. D E MARINIS, D . PREMOLI
SILVA (1968-69) T. 2 6 : B ; 27; L. PAULI, E.
PENNINGER, Arch. Korrespondenzbl. 2 (1973)
287.
142
F . R. HODSON (1968) PI. 1 3 : 706—708;
2 1 : 628—631; 24: 123. D . VIOLLIER, Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse
(1916) PI. 1: 3, 37; 2 : 54; U . SCHAAFF, Jb
RGZM 13 (1966) 49 ss.
143
W. STöCKLI, Arch. Korrespondenzbl. 3
(1973) 203 ss; cfr. še M. PRIMAS (1967) 114 ss.
144
B. Čovič, Inv. Arch. Y 2 8 : 3, 4 ; cfr.
še B. TERžAN (1974) 43 ss, Sl. 7.
145
Cfr. E. JEREM (1973) Abb. 3—7. M.
GUšTIN, B. TERžAN (1975) 188 ss, karta 2;
M. D J U K N I č , B. JOVANOVIč, Arch. Iug. 6 (1965)
1 ss, T . 15: 13; 16: 19 a, 10, 12 itd.; D J . MANO
ZISI, L. JVjpovič, Novi Pazar (1969) T . 13, 14,
27, 29. Čelada iz groba I/l—2 iz Talin ima rob
okrašen z ornamentom, ki imitira starejše pri
merke z zakovicami ob robovih, zato cfr. če
lade: Z . MARIC, Glasnik Sarajevo N S 14
(1959) 87 ss, T. 1; sl. 1.
148
A . BENAC, B. Č O V I č (1957) T. 46: 2,
3—4; Z . M A R I C , /. c. T. 2 : 6.
147
Cfr. Z . M A R I C , /. c. 87 ss.
148
Nekoliko dvoma zasaja le dejstvo, da so
fibule I. b vrste le redke v panonskem svetu
(sl. 20), vendar so brez dvoma služile za vzor
drugim fibulam zahodnobalkanskega področja
— I c in d. Prav tako sodijo v č a s snovanja
in uveljavljanja certoških fibul fibule III. vrste,
tako da j e njihov pomen kljub maloštevilnosti
razumljiv tudi v tem prostoru.
149
A. BENAC, B. Č o v i č (1957) 48 ss, 58.
'
is» Ibid. Cfr. E. JEREM (1973) Abb. 5; M.
HOERNES, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54; J. TODO-
KOVIČ, Arch. Iug. 5 (1964) 45 ss; M . GUšTIN,
B TERžAN (1975) 188 ss.
/ m F . FIALA (1899) Fig. 39, 40, 90—94,
20-23, 68, 69, 35.
32
i Ibid., Fig. 14, 71, 72 in 2.
53
i Ibid., Fig. 52, 111, 147. Okrasna perespvina se v jugovzhodnoalpskem svetu pojavi
hkrati s pojavom samostrelne peresovine n a
fibulah — cfr. O. H . FREY, S. GABROVEC (1971)
Abb. 12—14; J. WALDHAUSER, Archeol. rözhledy
20 (1968) 430 ss.
54
i Cfr. V. ZIRRA, Dada N S 15 (1971) 171 ss,
Abb. 2 : 1; 1; Eastern Celtic Art (1974) Fig.
106;. M. SZABö, Folia arch. 25 (1974) 71 ss.
i " F . FIALA (1899) 96 s, Fig. 128, 76 (grob
46), Fig. 2.
i " E. JEREM (1968) 159 ss. Cfr. o p . 154
ter N. M A J N A R I č
PANDžIč,
Keltsko
latenska
kultura u Slavoniji i Srijemu (1970) 17 s, 39,
T. 3: 5; 2 2 : 1 ; 25: 1,2.
V t a »predlatenski« horizont se uvrščajo še
grobovi iz Č a r a k o v a in Donje doline: B.
Čovič, Glasnik Sarajevo N S 11 (1956) 187 ss;
Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 4 3 : 2—4;
44:12—24; 5 3 : 1 0 — 1 3 ; 59: 9—15.
i
57
R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) 15 s. Cfr.
še op. 36, 37.
458
EAD. (1966) Y 87: 2, 3, 5.
169
Cfr. op. 33.
— i " P. E. ARIAS, Not. Se. 7 (1953) 218 ss,
Fig. 2; P. G . G u z z o (1972) 47, T. 12: VIL
181
R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) 16.
182
A m Zagreb. Lokalni — mlajši posnetki
so pogostejši in imajo večkrat okrašen lok z
vrezi, cfr. R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 11: 86.
183
E A D . (1966) Y 87: 6.
184
W. RADIMSKY (1895) 93 s, Fig. 169, 112;
85 s, Fig. 147, 148. Cfr. še Z . M A R I C , Glasnik
Sarajevo N S 23 (1968) 5 ss, vendar n e povze
mamo Maričeve delitve, ker se n a m n e zdi
povsem upravičena, saj npr. njegova I I . faza
nima izrazitih elementov, ki bi opravičili tako
zgodnjo datacijo. K e r celotna analiza Jezerin
presega okvir te naloge, se bomo omejili le
na vrednotenje certoških fibul n e glede na
Maričevo kronološko shemo.
185
Cfr. lego grobov n a planu — W. R A
DIMSKY (1895) T. I I .
168
Cfr. Z . MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23
(1968) 13 ss, T. 2.
187
V. VEJVODA, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961)
115 ss, T . 3 : 8; F . L o SCHIAVO (1970) 363 ss,
T. 6: 11; 14: 4.
188
W. RADIMSKY (1895) T. I I ; Z . M A R I C ,
Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 3 : 35, 36;
9: 1, 2.
189
Š. B A T O V I č , Rodovi JAZU 18 (1971) 9 ss,
T. 13.
179
J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb N S 2
(1896-97) 42 ss, T. 16: 7; K. K U R Z , Situla
14—15 (1974) 155 ss.
171
Cfr. seznam najdišč na str. 320.
172
Cfr. W. KIMMIG, HBA 4 (1974) 33 ss,
pos. Abb. 4.
173
S. GABROVEC (1964-65) 21 ss.
174
O. H . FREY, S. GABROVEC (1971) 193 ss.
175
S. GABROVEC (1964-65) 35.
176
Cfr. M . G U š T I N , B. T E R ž A N (1975) 188 ss.
177
Cfr. K. KROMER (1959) T. 30: 4 ; 3 3 :
3 itd.; M. G U š T I N (1974) T. 2 : 5; 7 : 11; B.
TERžAN (1974) T. 16: 6—9.
178
S. GABROVEC (1962-63) 305 ss, T . 17—19,
9: 2—6. Namesto horizont dvogrebenaste čelade
uporabljamo izraz horizont »kačastih« fibul,
kar se zdi upravičeno, saj so mlajše značilne
jugovzhodnoalpske variante kačastih fibul vo
dilni tip sredine in 2. pol. 6. st.
179
S. GABROVEC (1956) 62 ss. Cfr. še V.
STARE (1962-63) 435 ss; E A D . (1973) 17 ss;
O. H . FREY, MAGW103 (1973) 133; M. GUšTIN
(1974) 87 ss; B. TERžAN (1974) 31 ss.
189
S. GABROVEC (1962-63) 305 ss, T . 17:
3; O. H . FREY, S. GABROVEC (1971) 199 s.
181
182
ToC (1934) 40 s, 82, Pl. 5 : 33.
K. KROMER (1959) T. 1: 2 ; 2 5 : 13; F .
STARE, A V 6 (1955) 287 ss, T. 1: 5; M . G U š T I N
(1974) T. 3 : 22, 2 3 ; 12: 2 ; B. TERžAN (1974)
T. 16: 8, 9.
183
S. GABROVEC (1964-65) T. 10: 9; T.
K N E Z , S. ŠKALER, AV 19 (1968) 239 ss, T . 4 : 2 ;
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) T. 9 : 7, 9, 10;
10: 1, 7,
184
Z a zapestnice in lasna obročka cfr. K.
KROMER (1959) T. 4 : 4, 6; 12: 2 ; 15: 1, 6;
5 1 : 6; B. TERžAN (1974) T. 16: 2—5. Z a ovrat
nice B. TERžAN, N . TRAMPUž (1973) 422 ss,
sl. 2 : 2; B. TERžAN (1973) 683.
185 y groby j e rombična pašna spona, ki je
Kossackov tip H a D 1 — cfr. G . KOSSACK
(1959) 32, T . 14; 154: C ; I. KILIAN DIRLMEIER,
50 BRGK (1971) 97 ss, Abb. 2. V Sloveniji j o
najdemo v zelo enotnih grobovih — cfr. K.
KROMER (1959) T . 13: 4 ; 2 7 : 10; 4 2 : 5; T.
K N E Z , S. ŠKALER, AV 19 (1968) T. 1: 8; S.
GABROVEC, O. H . FREY, S. FOLTINY (1969)
SI. 8: 3 (v tem grobu pomembna za datacijo
keramika — cfr. še W . KIMMIG in O. H . FREY,
HBA 4 [1974] 33 ss in 97 ss), ki sodijo v 1. pol.
in sredo 6. st.
188
K. KROMER (1959) T . 3 3 : 4 ; 4 7 : 4.
187
Ibid., Magdalenska gora XIII/49, N H M
Wien.
188
Cfr. str. 349 s.
189
Cfr. str. 353.
199
M. PäRDUSZ, Acta Arch. Hung. 17 (1965)
180 ss. I D . , Acta Arch. Hung. 25 (1973) 27 ss,
pos. 31, Karte 2 ; M. G U š T I N , B. TERžAN (1975)
188 ss.
421
fragm. bronastega pasu, fragm. bronasta sko
delica, rdeča keramika, fragm. železnega noža
in palčke, jagode. V grobu Randi 37 p a so še
fragm. železnega obroča, vijček, skleda iz fine
rumene gline, posoda okrašena s horizontalnimi
vrezi ter posoda okrašena z rebri.
116
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 295 ss,
Fig. 10, 30.
117
M N A Este.
118
T. K N E Z (1971) SI. 11, 17—20.
119
Cfr. še S. GABROVEC, Germania 44 (1966)
1 ss, Abb. 17: 6. N a Dolenjskem jih zasledimo
še n a Vinkovem vrhu: V. STARE, AV 15—16
(1964-65) T. 12: 8 in Šmarjeti: V. STARE (1973)
T. 6 1 : 5. V Mostu n a Soči se pojavijo zapest
nice s kačastimi konci že v času zgodnje Sv.
Lucije I I b — cfr. si. 14: 6 in C. MARCHESETTI
(1893) T . 1: 3 ; 2 : 5; 8: 1; 24: 8; in-so v rabi
še v mlajšem času — si. 2 3 : 9. Svetolucijski pri
merki se razlikujejo od dolenjskih, p a č pa so
sorodni z alpskimi zapestnicami, s katerimi so
tudi precej sočasne — cfr. W . DRACK, Jahr
buch Schweiz. Gessellschaft für Ur- und Früh
geschichte 55 (1970) 23 ss, Abb. 32; A . LIPPERT,
Das Gräberfeld von Welzelach (1972) T . 24: 9;
5:5.
129
M. G U š T I N (1973) 478 ss, T. 14: 1—5.
121
J. SZOMBATHY, MPK 1 (1903) 301, Fig.
38
122
Ibid. 344, Fig. 206, 207; K. MOSER, Jb
ZK N F 1 (1903) 122, Fig. 143; ToC (1934) 90 s,
PI. 14: 64; cfr. še str. 382.
123 L PFANNER, Piv. di Studi Liguri 24
(1958) 106 ss, Fig. 6, 7; I D . , Riv. di Studi Liguri
23 (1957) 83 ss, Fig. 3, 5.
124
M. PRIMAS (1967) 110 Abb. 6.
125
EAD., Germania 50 (1972) 76 ss; O. H .
FREY (1971) 362.
126
R. WINKXER, Schiern Schriften 70 (1950)
7 ss, T. 8: 1,7, 8.
127
Ibid. T. 1 1 : 1; 8: 2 ; M . PRIMAS (1967)
Abb. 6 : 8, 9; R. L U N Z (1974) T. 7 5 : 5; O. H .
FREY (1971) 355 ss.
128
M. PRIMAS (1967) Abb. 6 : 1; 8 : A 4, 5,
6; F . RiTTATORE VONWILLER (1966) T . 50, 78,
79, certoško fibulo j e sicer pri opisu groba
izpustil, vendar p o podatkih, ki mi jih j e po
sredoval R. D E MARINIS sodi k temu grobu
še certoška fibula naše X. a vrste. Cfr. še R.
D E MARINIS, D . PREMOLI SILVA (1968-69) 143 ss;
M. PRIMAS (1970) 56 ss.
129
M. PRIMAS (1970) t . 20: C 10.
130
E A D . (1967) 112 Abb. 8: B ; R. D E
MARINIS (1973) 77 ss, Fig. 1; E. PENNINGER
(1972) T . 49: B.
131
O. H. FREY (1971) 360 s, Abb. 7, 8.
u
*Ibid.;
cfr. še M . PRIMAS (1970) 58 ss,
T. 32: E ; 39: D .
133
Cfr. seznam najdišč n a str. 327.
134
R.
D E MARINIS,
D.
PREMOLI
SILVA
(1968-69) 142, T. 19—22. Cfr. še op. 128 in
420
M. PRIMAS, Germania 50 (1972) 76 ss; R ß R
MARINIS (1973) 77 ss.
135
E. PENNINGER (1972) T. 1: A-C- 67
Cfr. še F . R. HODSON (1968) 34 ss, Pl. 123
136
E. PENNINGER (1972) T. 29 A ; 62 B- 8293; G . KOSSACK (1959) 204, T. 7 3 : 9—10 '
137
E. PENNINGER (1972) T. 37 Cl, 2 ; H . ' p
UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 77 s s "
Abb. 2, 7, 8; W. TORBRüGGE, Beilngries, Ka
taloge der prahlst. Staatssamlung 8 (1964) T
15: 2 ; cfr. še L. PAULI, HBA 2 (1972) 66 ss
138
E. PENNINGER (1972) T. 4 2 : A ; 43-4890,
9 1 ; cfr. še J. V. S. MEGAW, Art
of the
European Iron Age (1970) 63 s; L. PAULI, HBA
2 (1972) 98 ss.
139
E. PENNINGER (1972) T. 4 2 : 2; 8: Al:
72; cfr. še L. PAULI, HBA 2 (1972) 151 op. 56
F. R. HODSON (1968) Pl. 123.
140
W. L U č K E , O. H . FREY (1962) 44 ss, Abb
18, 19; O. H . FREY, Die Situla von Kuffarn,
Veröffentl. aus. d. Naturhist. Museum Wien
NF4 (1962); S. NEBEHAY (1973) T. 2 : 1 2 — 1 5 ; 3
1 4 1
0 . H . FREY (1971) 369 Abb. 8; M
PRIMAS (1967) 109 ss; E A D . (1970) T. 2 1 : B;
29: A, B ; 30: A ; EAD., Zeitschrift f. Schweiz.
Arch. und Kunstgesch. 24 (1965-66) 193 ss,
Abb. 1: A ; 5 ; 6; R. D E MARINIS, D . PREMOLI
SILVA (1968-69) T. 2 6 : B ; 27; L. PAULI, E.
PENNINGER, Arch. Korrespondenzbl. 2 (1973)
287.
142
F . R. HODSON (1968) PI. 1 3 : 706—708;
2 1 : 628—631; 24: 123. D . VIOLLIER, Les sepultures du second äge du fer sur le plateau Suisse
(1916) PI. 1: 3, 37; 2 : 54; U . SCHAAFF, Jb
RGZM 13 (1966) 49 ss.
143
W. STöCKLI, Arch. Korrespondenzbl. 3
(1973) 203 ss; cfr. še M. PRIMAS (1967) 114 ss.
144
B. Čovič, Inv. Arch. Y 2 8 : 3, 4 ; cfr.
še B. TERžAN (1974) 43 ss, Sl. 7.
145
Cfr. E. JEREM (1973) Abb. 3—7. M.
GUšTIN, B. TERžAN (1975) 188 ss, karta 2;
M. D J U K N I č , B. JOVANOVIč, Arch. Iug. 6 (1965)
1 ss, T . 15: 13; 16: 19 a, 10, 12 itd.; D J . MANO
ZISI, L. JVjpovič, Novi Pazar (1969) T . 13, 14,
27, 29. Čelada iz groba I/l—2 iz Talin ima rob
okrašen z ornamentom, ki imitira starejše pri
merke z zakovicami ob robovih, zato cfr. če
lade: Z . MARIC, Glasnik Sarajevo N S 14
(1959) 87 ss, T. 1; sl. 1.
148
A . BENAC, B. Č O V I č (1957) T. 46: 2,
3—4; Z . M A R I C , /. c. T. 2 : 6.
147
Cfr. Z . M A R I C , /. c. 87 ss.
148
Nekoliko dvoma zasaja le dejstvo, da so
fibule I. b vrste le redke v panonskem svetu
(sl. 20), vendar so brez dvoma služile za vzor
drugim fibulam zahodnobalkanskega področja
— I c in d. Prav tako sodijo v č a s snovanja
in uveljavljanja certoških fibul fibule III. vrste,
tako da j e njihov pomen kljub maloštevilnosti
razumljiv tudi v tem prostoru.
149
A. BENAC, B. Č o v i č (1957) 48 ss, 58.
'
is» Ibid. Cfr. E. JEREM (1973) Abb. 5; M.
HOERNES, MPK 1 (1903) 282, Fig. 54; J. TODO-
KOVIČ, Arch. Iug. 5 (1964) 45 ss; M . GUšTIN,
B TERžAN (1975) 188 ss.
/ m F . FIALA (1899) Fig. 39, 40, 90—94,
20-23, 68, 69, 35.
32
i Ibid., Fig. 14, 71, 72 in 2.
53
i Ibid., Fig. 52, 111, 147. Okrasna perespvina se v jugovzhodnoalpskem svetu pojavi
hkrati s pojavom samostrelne peresovine n a
fibulah — cfr. O. H . FREY, S. GABROVEC (1971)
Abb. 12—14; J. WALDHAUSER, Archeol. rözhledy
20 (1968) 430 ss.
54
i Cfr. V. ZIRRA, Dada N S 15 (1971) 171 ss,
Abb. 2 : 1; 1; Eastern Celtic Art (1974) Fig.
106;. M. SZABö, Folia arch. 25 (1974) 71 ss.
i " F . FIALA (1899) 96 s, Fig. 128, 76 (grob
46), Fig. 2.
i " E. JEREM (1968) 159 ss. Cfr. o p . 154
ter N. M A J N A R I č
PANDžIč,
Keltsko
latenska
kultura u Slavoniji i Srijemu (1970) 17 s, 39,
T. 3: 5; 2 2 : 1 ; 25: 1,2.
V t a »predlatenski« horizont se uvrščajo še
grobovi iz Č a r a k o v a in Donje doline: B.
Čovič, Glasnik Sarajevo N S 11 (1956) 187 ss;
Č. TRUHELKA, WMBH 9 (1904) T. 4 3 : 2—4;
44:12—24; 5 3 : 1 0 — 1 3 ; 59: 9—15.
i
57
R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) 15 s. Cfr.
še op. 36, 37.
458
EAD. (1966) Y 87: 2, 3, 5.
169
Cfr. op. 33.
— i " P. E. ARIAS, Not. Se. 7 (1953) 218 ss,
Fig. 2; P. G . G u z z o (1972) 47, T. 12: VIL
181
R. DRESCHLER B I ž I č (1972-73) 16.
182
A m Zagreb. Lokalni — mlajši posnetki
so pogostejši in imajo večkrat okrašen lok z
vrezi, cfr. R. DRESCHLER B I ž I č (1958) T. 11: 86.
183
E A D . (1966) Y 87: 6.
184
W. RADIMSKY (1895) 93 s, Fig. 169, 112;
85 s, Fig. 147, 148. Cfr. še Z . M A R I C , Glasnik
Sarajevo N S 23 (1968) 5 ss, vendar n e povze
mamo Maričeve delitve, ker se n a m n e zdi
povsem upravičena, saj npr. njegova I I . faza
nima izrazitih elementov, ki bi opravičili tako
zgodnjo datacijo. K e r celotna analiza Jezerin
presega okvir te naloge, se bomo omejili le
na vrednotenje certoških fibul n e glede na
Maričevo kronološko shemo.
185
Cfr. lego grobov n a planu — W. R A
DIMSKY (1895) T. I I .
168
Cfr. Z . MARIC, Glasnik Sarajevo N S 23
(1968) 13 ss, T. 2.
187
V. VEJVODA, Vjesnik Zagreb 3/2 (1961)
115 ss, T . 3 : 8; F . L o SCHIAVO (1970) 363 ss,
T. 6: 11; 14: 4.
188
W. RADIMSKY (1895) T. I I ; Z . M A R I C ,
Glasnik Sarajevo N S 23 (1968) T. 3 : 35, 36;
9: 1, 2.
189
Š. B A T O V I č , Rodovi JAZU 18 (1971) 9 ss,
T. 13.
179
J. BRUNšMID, Vjesnik Zagreb N S 2
(1896-97) 42 ss, T. 16: 7; K. K U R Z , Situla
14—15 (1974) 155 ss.
171
Cfr. seznam najdišč na str. 320.
172
Cfr. W. KIMMIG, HBA 4 (1974) 33 ss,
pos. Abb. 4.
173
S. GABROVEC (1964-65) 21 ss.
174
O. H . FREY, S. GABROVEC (1971) 193 ss.
175
S. GABROVEC (1964-65) 35.
176
Cfr. M . G U š T I N , B. T E R ž A N (1975) 188 ss.
177
Cfr. K. KROMER (1959) T. 30: 4 ; 3 3 :
3 itd.; M. G U š T I N (1974) T. 2 : 5; 7 : 11; B.
TERžAN (1974) T. 16: 6—9.
178
S. GABROVEC (1962-63) 305 ss, T . 17—19,
9: 2—6. Namesto horizont dvogrebenaste čelade
uporabljamo izraz horizont »kačastih« fibul,
kar se zdi upravičeno, saj so mlajše značilne
jugovzhodnoalpske variante kačastih fibul vo
dilni tip sredine in 2. pol. 6. st.
179
S. GABROVEC (1956) 62 ss. Cfr. še V.
STARE (1962-63) 435 ss; E A D . (1973) 17 ss;
O. H . FREY, MAGW103 (1973) 133; M. GUšTIN
(1974) 87 ss; B. TERžAN (1974) 31 ss.
189
S. GABROVEC (1962-63) 305 ss, T . 17:
3; O. H . FREY, S. GABROVEC (1971) 199 s.
181
182
ToC (1934) 40 s, 82, Pl. 5 : 33.
K. KROMER (1959) T. 1: 2 ; 2 5 : 13; F .
STARE, A V 6 (1955) 287 ss, T. 1: 5; M . G U š T I N
(1974) T. 3 : 22, 2 3 ; 12: 2 ; B. TERžAN (1974)
T. 16: 8, 9.
183
S. GABROVEC (1964-65) T. 10: 9; T.
K N E Z , S. ŠKALER, AV 19 (1968) 239 ss, T . 4 : 2 ;
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) T. 9 : 7, 9, 10;
10: 1, 7,
184
Z a zapestnice in lasna obročka cfr. K.
KROMER (1959) T. 4 : 4, 6; 12: 2 ; 15: 1, 6;
5 1 : 6; B. TERžAN (1974) T. 16: 2—5. Z a ovrat
nice B. TERžAN, N . TRAMPUž (1973) 422 ss,
sl. 2 : 2; B. TERžAN (1973) 683.
185 y groby j e rombična pašna spona, ki je
Kossackov tip H a D 1 — cfr. G . KOSSACK
(1959) 32, T . 14; 154: C ; I. KILIAN DIRLMEIER,
50 BRGK (1971) 97 ss, Abb. 2. V Sloveniji j o
najdemo v zelo enotnih grobovih — cfr. K.
KROMER (1959) T . 13: 4 ; 2 7 : 10; 4 2 : 5; T.
K N E Z , S. ŠKALER, AV 19 (1968) T. 1: 8; S.
GABROVEC, O. H . FREY, S. FOLTINY (1969)
SI. 8: 3 (v tem grobu pomembna za datacijo
keramika — cfr. še W . KIMMIG in O. H . FREY,
HBA 4 [1974] 33 ss in 97 ss), ki sodijo v 1. pol.
in sredo 6. st.
188
K. KROMER (1959) T . 3 3 : 4 ; 4 7 : 4.
187
Ibid., Magdalenska gora XIII/49, N H M
Wien.
188
Cfr. str. 349 s.
189
Cfr. str. 353.
199
M. PäRDUSZ, Acta Arch. Hung. 17 (1965)
180 ss. I D . , Acta Arch. Hung. 25 (1973) 27 ss,
pos. 31, Karte 2 ; M. G U š T I N , B. TERžAN (1975)
188 ss.
421
1 , 1
K.
KROMER,
S.
GABROVEC (1962)
Y
43/4: 29; 45/3: 3.
ln
IbitL,
Y 43/1: 1; O. H. FREY (1969)
57 ss, T . 82. Z a grob z Vač cfr. S. RUTAR,
Letopis Matice Slov. (1890) 120; F . STARE,
Vače (1955) T. 18; 4 4 : 1 .
193
S. GABROVEC (1962-63) 309, T . 10: 8;
V. STARE (1973) T . 62: 2 — 4 ; M. G U š T I N , B.
TERžAN (1975) 188 ss.
194
S. GABROVEC (1962-63) T. 13:12.
195
K. KROMER, Situla 1 (1960) 111 ss.
199
Ibid.; cfr. še H . HENCKEN (1974) 119 ss,
pos. 126 s. Stiski primerki še niso bili kemično
analizirani, vendar že sam zunanji izgled kaže,
da so iz drugačne zlitine kot ostale, kjer je
osnova svinec. S. GABROVEC (1974) Abb. 4 :
7 8 10 12
' " ' S . GABROVEC (1965) 180 s, si. 1; I D .
(1974) Plan 1.
198 Dvoglavi gumb j e iz cinaste zlitine (S.
GABROVEC (1956) 89, T . 19: 8), k a r ga veže
na že omenjene okrasne predmete — cfr. op.
195, 196. Pašna spona, ki j e n a notranji strani
ornamentirana s pasovi vrezov, j e iz pločevine
v drugotni uporabi, ki ima primerjave v enako
okrašenih votlih zapestnicah — cfr. T. 17: 2, 3 ;
65: 5.
199
Cfr. op. 176.
209
Cfr. katalog — str. 393 ss, vendar pa
lahko služijo ti podatki o globinah le kot po
možna orientacija, saj je njihova zanesljivost
zaradi starih izkopavanj dvorana.
291
Fibulo očalarko omenja J . P E č N I K V
pismu J . Szombathyu iz dne 23. 7. 1898, kjer
j o skicira in pravi, d a sta m u podobna kosa
znana le iz Tržišča pri Cerknici — cfr. K.
DESCHMAN, MAGW 8 (1879) 137 ss, Fig. 16;
M. G U š T I N , Notranjska, T . 17: 14. Tudi čolničasta fibula j e glede n a lok bližja fibulam
notranjskega prostora, za katere j e značilen
le rahlo usločen lok — cfr. K. DESOHMAN,
/. c. Fig. 4 ; M. G U š T I N (1973) T . 9 : 2, 7. N a
Dolenjskem nam j e znana podobna fibula le
iz Šmarjete — N H M Wien.
292
Takšni obeski so prav pogosti na japodskem področju — cfr. F . L o SCHLAVO (1970)
206
Cfr. str. 359.
S. GABROVEC (1966) 30 ss, karta 3
208
Cfr. op. 191—193.
, 'M
299
K. KROMER (1959) T . 4 3 : 4, 2, 9 TrM
MAGW 92 (1962) 192 ss; M. GUšTIN, B TW'
žAN (1975) 190 s, op. 37.
219
Ibid.
211
Cfr. O. H. FREY (1974) 131 ss.
212
Cfr. še S. GABROVEC (1964-65) T. 17- •M
297
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 434 ss, si. 4- v i
213
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 : 1 .
' '1
Ibid. Fig. 3: e; 4 : i; 5: h.
216
F . R. HODSON (1968) PL 2 6 : 710; 32-f
557; 3 5 : 554, 531 itd.; E. PENNINGER (1972)
111
T. 7 : 10; 9: 8; 13: 10; 15: 8 itd.; S. NEBEHAV
(1973) T. 2 : 15; 5: 6; 2 0 : 1 .
216
E. PENNINGER (1972) T. 8: A 1; 25: A 11
itd.; S. NEBEHAY (1973) T . 3 : 1; W. L U č K E ,
O. H . FREY (1962) Abb. 19: 3. Cfr. še S. MAR-J
TiN &LCHER, Zeitschrift f. Schweiz. Arch. undß
Kunstgesch. 30 (1973) 32 ss.
217
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 f.
218
S. GABROVEC, Germania 44 (1966) 29 i
Abb. 16: 1; 18: 1, 2 ; O. H. FREY (1974) 131 ss! i
219
Cfr. W. D E H N , Helvetia Antiqua (1966) !
137 ss.
229
Cfr. npr. E. PENNINGER (1972) T . 41:
A 6; 2 9 : A 3 ; H . P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 83 Abb. 1: 5; W. DRACK,
Jb. d. Schweiz. Gesselschaft f. Ur- und Frühgesch. 55 (1970) 74 ss, Abb. 70.
221
Železni nakit se v Sloveniji prvič pojavi
v času H a C 1 v obliki železnih dvozankastih
fibul, zapestnic in ovratnic, nato pa izgineva,
saj poznamo le nekaj čolničastih in kačastih
iz železa, ki pa niso mlajše od H a D 1.
222
Cfr. seznam najdišč X. k vrste fibul —
str. 335, ter npr. L. PAULI, HBA 2 (1972) 26 ss;
F. R. HODSON (1968) Pl. 123; S.
KILCHER, /. c. 26 ss, Abb. 2, 12.
223
MARTIN
Cfr. op. 195.
Podoben sestav najdb j e v grobu 11/16
(T. 8: 1—11), v katerem j e še fibula V. vrste.
225
Poznamo j i h še z Magdalenske gore
(Nm Ljubljana), Novega mesta (Dolenjski mu
zej Novo mesto), Podzemlja (Nm Ljubljana),
465, T . 3 7 : 1 1 ; 15: 12; R. DRESCHLER — B I ž I č
Šmarjete (V. STARE [1973] T. 16: 3), Vinkovega
(1972-73) 17, T. 13: 4 ; 29: 2. Podobni so znani
vrha (V. STARE, AV 15—16 [1964-65] 215 ss,
tudi iz Istre: A . ŠONTE, Jadranski zbornik 6
T. 3: 6) in pa Donje doline (Z. MARIC, Glasnik
(1966) 321, T . 6: 8; A . Puscm, Atti
Mem.
Sarajevo N S 19 [1964] T . 15: 1), Sanskega
Istr. 21 (1905) Fig. 102, in z zahodne obale
mostu ( F . FIALA [1899] Fig. 14, 72), SzentloJadrana: I. D A L L Osso, Guida illustrata del
rinca (E. JEREM [1968] Fig. 19: 6/2; 2 4 : 31/3),
Museo Nazionale di Ancona (1915) 187, 193, Crvenice pri Duvnu (B. Covič, Vjesnik Split
301; O. MONTELIUS (1895—1904) Pl. 364: 15.
63-64 [1961-62] 35, SI. 9).
293
226
Cfr. K. KROMER (1959) T . 3 : 4 ; 3 5 : 7;
Cfr. op. 225. F . FIALA (1899) Fig. 146;
B. TERžAN (1973) 682 ss.
E. JEREM (1968) Fig. 2 1 : 15/3, 4 ; 2 3 : 29/4,
294
28/4; 24: 31/2, 3 3 / 2 - 4 itd.
Cfr. S. GABROVEC, Godišnjak 8 (Sara
227
Ibid.
jevo 1970) 5 sš, karta 11.
206
228
V grobu so še ovratnica, dve bronasti
Cfr. O. H. FREY (1971) 335 ss.
229
narebreni zapestnici,' igla z uvito glavico in
Cfr. L. PAULI, HBA 2 (1972) 34, kar pa
ogrlica — N H M Wien.
lahko služi zaradi oddaljenosti le kot primer.
422
224
999
Cfr. op. 173,174.
23i M. GUšTIN (1974) 87 ss, T . 12—19, 7;
atauajši grob iz Kosmatca je grob 10 z drobno
tmrtasto fibulo (cfr. si. 15: 16), iz Boštanja
1» grob IV. B. TERžAN (1974) 45, SI. 8.
p
«z s. GABROVEC (1974) 178 ss, Plan 1.
233 T K N E Z , NOVO mesto 1365—1965 (1969)
41 si. 27; I D . (1971) SI. 11, 25—27, 23, 36—37,
T9—42.
" a
M . G U š T I N , B. T E R ž A N (1975) 188 ss.
:l 235 o . H. FREY (1971) 355 ss.
236 g. GABROVEC (1965) 177 ss. Za keramiko
efr. O. H. FREY {1969) 84 op. 420; I D . (1971)
364 s
I 237 ibid. 355 ss; I D . (1969) 21 ss; B. TER
JAN, N. TRAMPUž (1973) 430 ss.
238 v tem času zamira gomila v Volčjih
niivah — si. 53, 54, gomila X X I v Brusnicah
(B. TERžAN [1974] 45, si. 8, T . 18).
239
r
W. L U č K E , O. H . FREY (1962) pos. 44 ss.
240 jx. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y
43—45; S. GABROVEC (1962-63) T . 12, 13; M.
GUšTIN, B. T E R ž A N (1975) T . 4 ; K. KROMER
(1959) T . 17: 1—10; 4 3 : 1—11; F . STARE,
, H 4 ( 1 9 5 3 ) 2 6 4 s s , T . 1—5.
241
Cfr. str. 353 ss.
242
243
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 430 ss.
Cfr. str. 387 ss.
Cfr. op. 110.
T. K N E Z (1971).
246
S. GABROVEC, Germania 44 (1966) 1 ss,
Abb. 15—20; H . HENCKEN (1974) Fig. 1, 3;
B. TERžAN (1973) 660 ss.
247
R. D E MARINIS (1973) 77 ss.
243
O. H . FREY (1969) 22 ss; I D . (1974)
drin sind, ...finde ich noch Gräber auf mehreren
Orten, ...«. 23. 8. 99 — »... und ein anderen
Punkt wo Flachgräber sind muss ich noch kau
fen ...«. 29. 8. 99 — »ein gekauftes punkt von
Flachgräber zum graben ...«. 31. 8. 99 — »...
ein Platz von Flachgräber, und kleine Punkte
noch Erhöhungen zum probieren...«.
265
a r . op. 253. Arheološka najdišča Slove
nije (1975) 211 ss omenja tri goinile ob cesti
Meniška vas—Dolenjske Toplice.
258
J. P E č N I K omenja posamezne lastnike
zemlje, n a kateri ležijo gomile. Žal tudi t o
nedosledno. Nedvomno I I . j e gomila, ki leži
v gozdu Šušteršiča s pare. št. 351. Pri gomili
V Pečnik omenja v pismu iz 3. 7. .1898, da
j o je kupil od Antona Turka, v popisu gomil
pa pravi, da j e lastnik Janez Krese. Vendar je
velika gomila, ki leži n a terasastem robu pod
grebenom pobočja (si. 60) verjetno le gomila
V. Prav tako ne moremo podrobneje oštevil
čiti gomile VI—X, saj vemo le, d a se naha
jajo n a travniku in v gozdu lastnikov Marije
Pire in Martina Senice.
257
a r . O. H . FREY, MAGW 103 (1973)
133 in S. RUTAR, Izvest. Muz. društva za Kranj
sko 8 (1898) 102 s, kjer pa n e govori direktno
o centralnem grobu, temveč le da j e ležal »proti
sredini«. Cfr. še T . K N E Z (1971) SI. 1 1 ; I D .
Novo mesto 1365—1965 (1969) 41 SI. 27.
244
258
245
259
131 ss; B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 434 ss,
T. 20.
249
a r . str. 373 s.
T. K N E Z , Novo mesto 1365—1965 (1969)
41 SI. 27; I D . {1971) SI. 15, 11, 17—20, 78,
79; I D . Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65.
251
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 : e. Grobovi
npr. H/5, 12, N H M Wien; M. GUšTTN (1973)
478 ss, T. 14: 1—5.
252
V Lt B 2 se n a Dolenjskem pojavijo
latensko-keltska grobišča — cfr. S. GABROVEC,
AV 17 (1966) 169 ss, pos. 192 s.
253
J. P E č N I K , pisma J . Szombathyu: 4. 6.
98 — » . . . von Dorfe Mönchdorf, dort sind in
ganzen Weiden zu sehen kleine lange Erhö
hungen, eine diese Erhöhung habe ich anfangen
zum graben, und gleich auf Gräber gekommen,
Gräber waren alle Skelettgräber...«.
9. 6. 98 —
»... aufgedeckt 12 in den ersten Hügel auf der
Hutweide des Dorfes Mönchdorf ...«. Danes
žal ni n a tem terenu ničesar ohranjenega. Tako
je gomila 1 vrisana le s pomočjo znane pare.
številke. Raster n a si. 60 p a označuje prostor
domnevnih planih grobov.
259
254
Cfr. op. 253. J . P E č N I K , »... werden wir
gewiss noch andere Plätze finden
wo Gräber
S. R U T A R , I.e.
102 s.
Ibid., I D . , Izvest. Muz. društva za Kranjsko
9 (1899) 36.
269
J. P E č N I K , pismi J . Szombathyu z 18.
8. 1899 in 23. 8. 1899: » . . . das wir heute den
oberen Punkt über den Umwahl übergraben
haben, war 2 Metter hoch und 8 Metter lang,
der Graben war voll Eisenschlacken, gewiss über
4 Zentner oder über 200 Killo, haben wir in
dieser Uebergrabung gefunden, und immer ver
mischt mit Knochen, und Tonscherben, aber nur
Eisenschlacken das war ganz voll besonders auf
äusseren Seite der Umwahl, ..., in inneren
Seite von Verschanzung findet mann wenig
Stücke von Schlacken, aber es war sehr viel
ganze Haufen vom Lehm abwürfe, mit welchen
Zaum abgeworfen war. ..., in der mitten stehen
erschaffene grosse Steine Felsen, und zwischen
Felsen ist schwarze Erde und verschüttet mit
Eisenschlacken..:,
... diese Übergrabung ist
der schönste, weil zwischen grossen Felsen,
welche stehen in der mitte der Umwahl, waren
gewiss auch die Wohnplätze, weil bei 2 Metter
tief viele Schlacken, zwischen
Eisenschlacken
auch Knochen, und Tonscherben, und Lehm
abwürfe gefunden haben, der obere ist das schön
zu sehen ...«. Cfr. A . M ü L L N E R (1909) 7 1 ,
Fig. 75, 76.
281
Krajevni leksikon dravske banovine (1937)
491, kjer p a se topliška naselbina omenja pod
geslom Meniške vasi, ki leži o b zahodnem
vznožju Cvingerja. P o d tem imenom so in-
423
1 , 1
K.
KROMER,
S.
GABROVEC (1962)
Y
43/4: 29; 45/3: 3.
ln
IbitL,
Y 43/1: 1; O. H. FREY (1969)
57 ss, T . 82. Z a grob z Vač cfr. S. RUTAR,
Letopis Matice Slov. (1890) 120; F . STARE,
Vače (1955) T. 18; 4 4 : 1 .
193
S. GABROVEC (1962-63) 309, T . 10: 8;
V. STARE (1973) T . 62: 2 — 4 ; M. G U š T I N , B.
TERžAN (1975) 188 ss.
194
S. GABROVEC (1962-63) T. 13:12.
195
K. KROMER, Situla 1 (1960) 111 ss.
199
Ibid.; cfr. še H . HENCKEN (1974) 119 ss,
pos. 126 s. Stiski primerki še niso bili kemično
analizirani, vendar že sam zunanji izgled kaže,
da so iz drugačne zlitine kot ostale, kjer je
osnova svinec. S. GABROVEC (1974) Abb. 4 :
7 8 10 12
' " ' S . GABROVEC (1965) 180 s, si. 1; I D .
(1974) Plan 1.
198 Dvoglavi gumb j e iz cinaste zlitine (S.
GABROVEC (1956) 89, T . 19: 8), k a r ga veže
na že omenjene okrasne predmete — cfr. op.
195, 196. Pašna spona, ki j e n a notranji strani
ornamentirana s pasovi vrezov, j e iz pločevine
v drugotni uporabi, ki ima primerjave v enako
okrašenih votlih zapestnicah — cfr. T. 17: 2, 3 ;
65: 5.
199
Cfr. op. 176.
209
Cfr. katalog — str. 393 ss, vendar pa
lahko služijo ti podatki o globinah le kot po
možna orientacija, saj je njihova zanesljivost
zaradi starih izkopavanj dvorana.
291
Fibulo očalarko omenja J . P E č N I K V
pismu J . Szombathyu iz dne 23. 7. 1898, kjer
j o skicira in pravi, d a sta m u podobna kosa
znana le iz Tržišča pri Cerknici — cfr. K.
DESCHMAN, MAGW 8 (1879) 137 ss, Fig. 16;
M. G U š T I N , Notranjska, T . 17: 14. Tudi čolničasta fibula j e glede n a lok bližja fibulam
notranjskega prostora, za katere j e značilen
le rahlo usločen lok — cfr. K. DESOHMAN,
/. c. Fig. 4 ; M. G U š T I N (1973) T . 9 : 2, 7. N a
Dolenjskem nam j e znana podobna fibula le
iz Šmarjete — N H M Wien.
292
Takšni obeski so prav pogosti na japodskem področju — cfr. F . L o SCHLAVO (1970)
206
Cfr. str. 359.
S. GABROVEC (1966) 30 ss, karta 3
208
Cfr. op. 191—193.
, 'M
299
K. KROMER (1959) T . 4 3 : 4, 2, 9 TrM
MAGW 92 (1962) 192 ss; M. GUšTIN, B TW'
žAN (1975) 190 s, op. 37.
219
Ibid.
211
Cfr. O. H. FREY (1974) 131 ss.
212
Cfr. še S. GABROVEC (1964-65) T. 17- •M
297
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 434 ss, si. 4- v i
213
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 : 1 .
' '1
Ibid. Fig. 3: e; 4 : i; 5: h.
216
F . R. HODSON (1968) PL 2 6 : 710; 32-f
557; 3 5 : 554, 531 itd.; E. PENNINGER (1972)
111
T. 7 : 10; 9: 8; 13: 10; 15: 8 itd.; S. NEBEHAV
(1973) T. 2 : 15; 5: 6; 2 0 : 1 .
216
E. PENNINGER (1972) T. 8: A 1; 25: A 11
itd.; S. NEBEHAY (1973) T . 3 : 1; W. L U č K E ,
O. H . FREY (1962) Abb. 19: 3. Cfr. še S. MAR-J
TiN &LCHER, Zeitschrift f. Schweiz. Arch. undß
Kunstgesch. 30 (1973) 32 ss.
217
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 f.
218
S. GABROVEC, Germania 44 (1966) 29 i
Abb. 16: 1; 18: 1, 2 ; O. H. FREY (1974) 131 ss! i
219
Cfr. W. D E H N , Helvetia Antiqua (1966) !
137 ss.
229
Cfr. npr. E. PENNINGER (1972) T . 41:
A 6; 2 9 : A 3 ; H . P. UENZE, Bayer. Vorgeschichtsbl. 29 (1964) 83 Abb. 1: 5; W. DRACK,
Jb. d. Schweiz. Gesselschaft f. Ur- und Frühgesch. 55 (1970) 74 ss, Abb. 70.
221
Železni nakit se v Sloveniji prvič pojavi
v času H a C 1 v obliki železnih dvozankastih
fibul, zapestnic in ovratnic, nato pa izgineva,
saj poznamo le nekaj čolničastih in kačastih
iz železa, ki pa niso mlajše od H a D 1.
222
Cfr. seznam najdišč X. k vrste fibul —
str. 335, ter npr. L. PAULI, HBA 2 (1972) 26 ss;
F. R. HODSON (1968) Pl. 123; S.
KILCHER, /. c. 26 ss, Abb. 2, 12.
223
MARTIN
Cfr. op. 195.
Podoben sestav najdb j e v grobu 11/16
(T. 8: 1—11), v katerem j e še fibula V. vrste.
225
Poznamo j i h še z Magdalenske gore
(Nm Ljubljana), Novega mesta (Dolenjski mu
zej Novo mesto), Podzemlja (Nm Ljubljana),
465, T . 3 7 : 1 1 ; 15: 12; R. DRESCHLER — B I ž I č
Šmarjete (V. STARE [1973] T. 16: 3), Vinkovega
(1972-73) 17, T. 13: 4 ; 29: 2. Podobni so znani
vrha (V. STARE, AV 15—16 [1964-65] 215 ss,
tudi iz Istre: A . ŠONTE, Jadranski zbornik 6
T. 3: 6) in pa Donje doline (Z. MARIC, Glasnik
(1966) 321, T . 6: 8; A . Puscm, Atti
Mem.
Sarajevo N S 19 [1964] T . 15: 1), Sanskega
Istr. 21 (1905) Fig. 102, in z zahodne obale
mostu ( F . FIALA [1899] Fig. 14, 72), SzentloJadrana: I. D A L L Osso, Guida illustrata del
rinca (E. JEREM [1968] Fig. 19: 6/2; 2 4 : 31/3),
Museo Nazionale di Ancona (1915) 187, 193, Crvenice pri Duvnu (B. Covič, Vjesnik Split
301; O. MONTELIUS (1895—1904) Pl. 364: 15.
63-64 [1961-62] 35, SI. 9).
293
226
Cfr. K. KROMER (1959) T . 3 : 4 ; 3 5 : 7;
Cfr. op. 225. F . FIALA (1899) Fig. 146;
B. TERžAN (1973) 682 ss.
E. JEREM (1968) Fig. 2 1 : 15/3, 4 ; 2 3 : 29/4,
294
28/4; 24: 31/2, 3 3 / 2 - 4 itd.
Cfr. S. GABROVEC, Godišnjak 8 (Sara
227
Ibid.
jevo 1970) 5 sš, karta 11.
206
228
V grobu so še ovratnica, dve bronasti
Cfr. O. H. FREY (1971) 335 ss.
229
narebreni zapestnici,' igla z uvito glavico in
Cfr. L. PAULI, HBA 2 (1972) 34, kar pa
ogrlica — N H M Wien.
lahko služi zaradi oddaljenosti le kot primer.
422
224
999
Cfr. op. 173,174.
23i M. GUšTIN (1974) 87 ss, T . 12—19, 7;
atauajši grob iz Kosmatca je grob 10 z drobno
tmrtasto fibulo (cfr. si. 15: 16), iz Boštanja
1» grob IV. B. TERžAN (1974) 45, SI. 8.
p
«z s. GABROVEC (1974) 178 ss, Plan 1.
233 T K N E Z , NOVO mesto 1365—1965 (1969)
41 si. 27; I D . (1971) SI. 11, 25—27, 23, 36—37,
T9—42.
" a
M . G U š T I N , B. T E R ž A N (1975) 188 ss.
:l 235 o . H. FREY (1971) 355 ss.
236 g. GABROVEC (1965) 177 ss. Za keramiko
efr. O. H. FREY {1969) 84 op. 420; I D . (1971)
364 s
I 237 ibid. 355 ss; I D . (1969) 21 ss; B. TER
JAN, N. TRAMPUž (1973) 430 ss.
238 v tem času zamira gomila v Volčjih
niivah — si. 53, 54, gomila X X I v Brusnicah
(B. TERžAN [1974] 45, si. 8, T . 18).
239
r
W. L U č K E , O. H . FREY (1962) pos. 44 ss.
240 jx. KROMER, S. GABROVEC (1962) Y
43—45; S. GABROVEC (1962-63) T . 12, 13; M.
GUšTIN, B. T E R ž A N (1975) T . 4 ; K. KROMER
(1959) T . 17: 1—10; 4 3 : 1—11; F . STARE,
, H 4 ( 1 9 5 3 ) 2 6 4 s s , T . 1—5.
241
Cfr. str. 353 ss.
242
243
B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 430 ss.
Cfr. str. 387 ss.
Cfr. op. 110.
T. K N E Z (1971).
246
S. GABROVEC, Germania 44 (1966) 1 ss,
Abb. 15—20; H . HENCKEN (1974) Fig. 1, 3;
B. TERžAN (1973) 660 ss.
247
R. D E MARINIS (1973) 77 ss.
243
O. H . FREY (1969) 22 ss; I D . (1974)
drin sind, ...finde ich noch Gräber auf mehreren
Orten, ...«. 23. 8. 99 — »... und ein anderen
Punkt wo Flachgräber sind muss ich noch kau
fen ...«. 29. 8. 99 — »ein gekauftes punkt von
Flachgräber zum graben ...«. 31. 8. 99 — »...
ein Platz von Flachgräber, und kleine Punkte
noch Erhöhungen zum probieren...«.
265
a r . op. 253. Arheološka najdišča Slove
nije (1975) 211 ss omenja tri goinile ob cesti
Meniška vas—Dolenjske Toplice.
258
J. P E č N I K omenja posamezne lastnike
zemlje, n a kateri ležijo gomile. Žal tudi t o
nedosledno. Nedvomno I I . j e gomila, ki leži
v gozdu Šušteršiča s pare. št. 351. Pri gomili
V Pečnik omenja v pismu iz 3. 7. .1898, da
j o je kupil od Antona Turka, v popisu gomil
pa pravi, da j e lastnik Janez Krese. Vendar je
velika gomila, ki leži n a terasastem robu pod
grebenom pobočja (si. 60) verjetno le gomila
V. Prav tako ne moremo podrobneje oštevil
čiti gomile VI—X, saj vemo le, d a se naha
jajo n a travniku in v gozdu lastnikov Marije
Pire in Martina Senice.
257
a r . O. H . FREY, MAGW 103 (1973)
133 in S. RUTAR, Izvest. Muz. društva za Kranj
sko 8 (1898) 102 s, kjer pa n e govori direktno
o centralnem grobu, temveč le da j e ležal »proti
sredini«. Cfr. še T . K N E Z (1971) SI. 1 1 ; I D .
Novo mesto 1365—1965 (1969) 41 SI. 27.
244
258
245
259
131 ss; B. T E R ž A N , N . T R A M P U ž (1973) 434 ss,
T. 20.
249
a r . str. 373 s.
T. K N E Z , Novo mesto 1365—1965 (1969)
41 SI. 27; I D . {1971) SI. 15, 11, 17—20, 78,
79; I D . Dolenjski list 25 (19. junij 1969) 65.
251
H. HENCKEN (1974) Fig. 5 : e. Grobovi
npr. H/5, 12, N H M Wien; M. GUšTTN (1973)
478 ss, T. 14: 1—5.
252
V Lt B 2 se n a Dolenjskem pojavijo
latensko-keltska grobišča — cfr. S. GABROVEC,
AV 17 (1966) 169 ss, pos. 192 s.
253
J. P E č N I K , pisma J . Szombathyu: 4. 6.
98 — » . . . von Dorfe Mönchdorf, dort sind in
ganzen Weiden zu sehen kleine lange Erhö
hungen, eine diese Erhöhung habe ich anfangen
zum graben, und gleich auf Gräber gekommen,
Gräber waren alle Skelettgräber...«.
9. 6. 98 —
»... aufgedeckt 12 in den ersten Hügel auf der
Hutweide des Dorfes Mönchdorf ...«. Danes
žal ni n a tem terenu ničesar ohranjenega. Tako
je gomila 1 vrisana le s pomočjo znane pare.
številke. Raster n a si. 60 p a označuje prostor
domnevnih planih grobov.
259
254
Cfr. op. 253. J . P E č N I K , »... werden wir
gewiss noch andere Plätze finden
wo Gräber
S. R U T A R , I.e.
102 s.
Ibid., I D . , Izvest. Muz. društva za Kranjsko
9 (1899) 36.
269
J. P E č N I K , pismi J . Szombathyu z 18.
8. 1899 in 23. 8. 1899: » . . . das wir heute den
oberen Punkt über den Umwahl übergraben
haben, war 2 Metter hoch und 8 Metter lang,
der Graben war voll Eisenschlacken, gewiss über
4 Zentner oder über 200 Killo, haben wir in
dieser Uebergrabung gefunden, und immer ver
mischt mit Knochen, und Tonscherben, aber nur
Eisenschlacken das war ganz voll besonders auf
äusseren Seite der Umwahl, ..., in inneren
Seite von Verschanzung findet mann wenig
Stücke von Schlacken, aber es war sehr viel
ganze Haufen vom Lehm abwürfe, mit welchen
Zaum abgeworfen war. ..., in der mitten stehen
erschaffene grosse Steine Felsen, und zwischen
Felsen ist schwarze Erde und verschüttet mit
Eisenschlacken..:,
... diese Übergrabung ist
der schönste, weil zwischen grossen Felsen,
welche stehen in der mitte der Umwahl, waren
gewiss auch die Wohnplätze, weil bei 2 Metter
tief viele Schlacken, zwischen
Eisenschlacken
auch Knochen, und Tonscherben, und Lehm
abwürfe gefunden haben, der obere ist das schön
zu sehen ...«. Cfr. A . M ü L L N E R (1909) 7 1 ,
Fig. 75, 76.
281
Krajevni leksikon dravske banovine (1937)
491, kjer p a se topliška naselbina omenja pod
geslom Meniške vasi, ki leži o b zahodnem
vznožju Cvingerja. P o d tem imenom so in-
423
ventarizirane tudi najdbe v Narodnem muzeju
v Ljubljani.
262
Vsa pisma hranita Prirodoslovni muzej
na Dunaju in v prepisu Narodni muzej v Ljub
ljani — zato cfr. Arhiv N m v Ljubljani, fascikel
Toplice.
263
Slabo kvaliteto topliške keramike je
opazil že J. P E č N I K : pismo 17. 7. 1898 —
»Ich sage sind die Gefässe in Töplitz aus schlech
ten Ton, und schlecht gebrannt, so muss ich mit
grössten Sorge handeln, das ich diese ganze
erhalte, die Gefässe von St. Marein (Magdalenska gora)diese waren aus gutenTon, gut gebrannt,
waren so stark wie Eisen, die Gefässe vonBresje
auch so gut erhalten, und auch von Brussnitz
waren Gefässe aus guten Ton und gut gebrannt,
aber von Dobrava war der schlechte Ton ...«.
Pri opisu ne mislimo, da je posoda iz rdeče
ali črne gline, ampak da je pečena oz. žgana
do te barvne stopnje, zato je beseda »pečena«
zavestno izpuščena.
264
Kernos je v N H M na Dunaju inventariziran v sklopu groba 6, vendar je iz Pečhikovega pisma z dne 28. 5. 1898 jasno, da sodi v
grob 7 — »... 1 Gefäss haben wir gefunden
ungewöhnliche, der Gefäss war ziemlich gross auf
Fuss ... und auswending am rande 3 kleine
Töpförl ... ein neues Gattung Gefäss, der war
bei einem Mann, welcher hat gehabt ein Kelt,
1 Lanze und 1 Certosa Fibula...«.
265 y pečnikovem seznamu je ta grob opisan
kot grob 3, tako da gre očitno le za zamenjavo
v oštevilčenju med obema grobovoma.
266
J. P E č N I K , pismo 12. 6. 1898 — »... Ich
habe ganz gewiss erwartet eine Helme auch,
aber leider am Ende der Kopf war ein Brand
grab, ...«. — Verjetno je to grob 27.
267
Revizijo rekonstrukcije situle in njen
popravek (cfr. W. L ü C K E , O. H. FREY [19621
T. 46: 32 in našo prilogo 2) sta izvršila D .
GROSMAN in F . E. BARTH.
268
J. P E č N I K , 7. 7. 1898 — »bei Kopfe hat
gestanden I grosses Tongefäss, dan an Füssen
oben von Knien hat gestanden Bronze Situla
(s situlo imenuje vse kovinske posode, tudi
kotličke — npr. v grobu 17), und unten der
Knien komme ich auf ein Bronze Helme...
bei
Helme auf die linke Seite war Gürtelblech ...
DIE
am Ende der Fasse 2 Lanzen, 1 Kelt, 2 Certosa
Fibeln, die waren schön, waren noch mehrere
Bronzesachen...«.
268
I D . , 17. 7. 1898 — »Ich habe Hoffnung
gehabt, wieder was besonderes zu finden, aber
leider war sonst nichts drin als 2 Tongefässe
1 Topf griechische sistem und ein Schüssel
«'
270
Cfr. op. 201.
271
Pečnik nikjer izrecno ne omenja te če
lade, zato obstaja možnost, da je to čelada, ki
sodi v grob VII/5 iz Dobrniča — cfr. MAGVV
28 (1898) (28 s); M Z K 24 (1898) 72. Tako je
možno, da je prišlo do zamenjave pri inventariziranju. F . E. BARTH mi je sporočil, da so
se najdbe iz Toplic in Dobrniča istočasno pre
parirale in da so bile Toplice inventarizirane
1932, Dobrnič pa 1934. Zato tudi on meni, da
je zamenjava verjetna. Razen tega omenja
P E č N I K V pismu 17. 7. 1898, da je poslal na
Dunaj tudi predmete iz Dobrniča, čeprav v tem
pismu ne govori o čeladi.
272
S. GABROVEC (1962-63) 309 pa navaja
sploh napačno najdišče za to čelado — Toplice
pri Šmarjeti.
273
J. P E č N I K , 13. 8. 1898 — »...
gegraben
haben wir Hügel Nr o 8 ..., aber leider nichts
werth an den Funden... aber so schönes Hügel,
und so nichts werth habe noch ni getroffen, es
waren begraben die zum Todte beurtheilten und
ermordeten, weil jeden Kopf sammt Skelet war
unter einen Stein, bedeckt mit Steinen unter
den Stein sind gelegen Skelete so zusammen
gehakte Köpfe, Knochen von Händen von Füssen
alles auf ein Haufen und wie zu sehen ist waren
nur Weiber begraben...«.
274
I D . 23. 3. 1899 — »... der Hügel war
nichts zu sehen das ein Hügel ist, war ganz
ebener Platz und habe bis jetzt gefunden 28
Gräber...«
275
I D . 9. 7. 1899 — »... Hügel Nro 13
welcher von oben gar nichts zu kennen ist, das
ein Hügel ist, und sind schöne Skelettgräber
drin...«.
276
Glede na Pečhikov opis je verjetno, da
sodi v ta grob še fibula iz groba 13, ki v le-tem
ni omenjena.
277
Ker je bil rokopis zaključen v aprilu
1975, ni upoštevana novejša literatura.
CERTOSAFIBEL
Zusammenfassung
Einleitung1
Mit der Certosafibel, deren zeitliche Einordnung in der Literatur bereits festgelegt ist, wünschen
wir nur abermals die junghallstättische Periode in Slowenien zu beleuchten sowie Stellung und
Verhältnis des slowenischen Raumes zu den benachbarten Kulturgruppen und zur übrigen Welt
darzustellen.
424
Zu diesem Zweck haben wir in die Abhandlung noch den Grabhügel aus Volčje njive und die
Grabhügel-Nekropole aus Dolenjske Toplice mit einbezogen; mit dem ersteren werden wir ver
suchen, das relative Verhältnis des Vorcertosa-Horizonts zum Horizont der Certosafibel darzu
stellen, mit der zweiten die Möglichkeit einer Aufgliederung der Horizonte zur Zeit anzudeuten,
fcls die Certosafibel im Gebrauch war. •
Die Trennung der älteren von den jüngeren Typen der Certosafibeln haben schon einzelne
iyiartoren mit Hilfe der Auswertung des Fundguts bestimmter Gebiete dmchgefuhrt. U m nicht zu
S e i t in die Vergangenheit der Forschungen zurückzugreifen, wollen wir nur O. H. Frey mit seiner
^Chronologie über Este und S. Gabrovec mit seiner Darstellung des hallstättischen Sloweniens
erwähnen.2 Die letzte Gesamtdarstellung der Certosafibel und all ihrer räumlichen und zeitlichen
Ausdehnung hat aber M. Primas vorgelegt. 3
Ihre Liste des Verbreitungsgebiets und der zeitlichen Einordnung können wir nicht wesentlich
ergänzen, ausser für Slowenien und Jugoslawien. 4 Doch ist es wegen des andersartigen typologi
-sehen Vorgehens, worauf wir bei der Erörterung der einzelnen Fibeltypen noch aufmerksam ma
chen werden, zu einem Unterschied in der räumlichen Bewertung und Interpretation der chrono
logischen Probleme gekommen.
Zu erwähnen ist noch die. Synthese von P. G . Guzzo über die Fibeln Etruriens, 5 die unter an
derem auch das Problem der Certosafibel südlich des Po von einer neuen Seite beleuchtet und so
neue Möglichkeiten zum Studium der Frage der Entstehung und des eigenartigen Entwicklungs
der Fibeln in diesem Teil der Welt eröffnet.
;
Kennzeichnung und F u n d s t ä t t e n v e r z e i c h n i s s e der Certosafibeln
Die Certosafibel war längere Zeit in einem sich weit erstreckenden Gebiet in Gebrauch, des
halb ist es verständlich, dass sich mehrere Fibeltypen mit lokalen Varianten entwickelten.
Das charakteristische Merkmal und die Neuheit, die sie am Ende des 6. Jh. unter die Fibeln
einführt, ist in der Ausgestaltung des Fusses zu sehen: T-Querschnitt des Fusses und aufgebogener,
mehr oder weniger ausgeprägt gestalteter Knopf am Fussende. Der entweder halbrunde oder lang
gestreckte Fibelbügel hat einen linsenförmig ovalen, segmentalen oder rhombischen Querschnitt,
kann aber auch bandförmig sein. Bezüglich der Federung gliedern sich die Certosafibeln in Fibeln
mit Federung mit zwei Schleifen, Fibeln mit kleiner Diskusscheibe am Übergang des Bügels in
Tlen Nadelschaft 6 und in Armbrustfibeln. 7 Die ständigen Kombinationen der einzelnen Merkmale
der Fibelgestaltung vereinen die Fibeln zu charakteristischen Typen, die wir mit den Ziffern von
I bis XJTJ bezeichnet haben. Innerhalb ihres Rahmens gibt es noch unterschiedliche Varianten,
die mit den Buchstaben von a bis o bezeichnet sind (S. 2—45).
Die kleinen Bogenfibeln mit winzigem Stempelknopf am Fuss haben wir trotz gewisser ver
wandter Züge nicht in die Familie der Certosafibeln eingereiht (Abb. 7), doch stellen wir sie wegen
der zu vermutenden genetischen Verbindungen mit den Certosafibeln trotzdem vor 8 .
Geographisch werden vier grössere Gebiete unterschieden, in denen die Certosafibel vorherr
schend war: der Raum südlich des Po mit Bologna als Mittelpunkt und der süd-östliche Voralpen
raum von Este bis Dolenjsko (Unterkrain), an den sich einerseits die verschiedenen Gemeinschaften
der westlichen Balkanhalbinsel und des südlichen Pannoniens binden, anderseits die längs und
innerhalb der Alpenbereiche liegenden Länder anschliessen.
Chronologie der Certosafibeln
Südlich des Po
Zwischen den Apenninen und dem Po hat Bologna einen eigenen Kulturstil geschaffen, der
drei kompatibile Schaffenskomponenten in sich vereinte — die etruskische, die autochthone und
die »vorgeschichtlich-europäische«, was sich alles auch in den Certosafibeln widerspiegelt. 15
Die kleinen Fibeln — Abb. 6: a, b , c, die meistens aus Silber sind, sind ein charakteristisches
Merkmal des Bologneser Kunstgewerbes im etruskischen Sinn. 1 6 In den Gräbern kommen diese
Fibeln häufig gemeinsam vor, so dass ihr gleichzeitiger Gebrauch nicht strittig ist. Sie treten um
das J. 500 v. u. Z. in Erscheinung" und sind die vorherrschende Fibelform der 1. Hälfte und Mitte
dieses Jahrhunderts. 1 8 Die Fibeln mit kleinem Knopf am Bügel (Abb. 6: c) scheinen erst um die
Mitte des Jahrhunderts häufiger im Gebrauch zu sein und halten sich bis in die 2. Hälfte des 5.
Jahrhunderts. 1 9
Zu den üblichen Fibeln der Bologneser Nekropolen gehören auch zwei Typen von Bronze
fibeln — Abb. 6 d, e. Die ersten — Abb. 6 d — gliedern sich in den IV. Typ der Certosafibeln ein,
425
ventarizirane tudi najdbe v Narodnem muzeju
v Ljubljani.
262
Vsa pisma hranita Prirodoslovni muzej
na Dunaju in v prepisu Narodni muzej v Ljub
ljani — zato cfr. Arhiv N m v Ljubljani, fascikel
Toplice.
263
Slabo kvaliteto topliške keramike je
opazil že J. P E č N I K : pismo 17. 7. 1898 —
»Ich sage sind die Gefässe in Töplitz aus schlech
ten Ton, und schlecht gebrannt, so muss ich mit
grössten Sorge handeln, das ich diese ganze
erhalte, die Gefässe von St. Marein (Magdalenska gora)diese waren aus gutenTon, gut gebrannt,
waren so stark wie Eisen, die Gefässe vonBresje
auch so gut erhalten, und auch von Brussnitz
waren Gefässe aus guten Ton und gut gebrannt,
aber von Dobrava war der schlechte Ton ...«.
Pri opisu ne mislimo, da je posoda iz rdeče
ali črne gline, ampak da je pečena oz. žgana
do te barvne stopnje, zato je beseda »pečena«
zavestno izpuščena.
264
Kernos je v N H M na Dunaju inventariziran v sklopu groba 6, vendar je iz Pečhikovega pisma z dne 28. 5. 1898 jasno, da sodi v
grob 7 — »... 1 Gefäss haben wir gefunden
ungewöhnliche, der Gefäss war ziemlich gross auf
Fuss ... und auswending am rande 3 kleine
Töpförl ... ein neues Gattung Gefäss, der war
bei einem Mann, welcher hat gehabt ein Kelt,
1 Lanze und 1 Certosa Fibula...«.
265 y pečnikovem seznamu je ta grob opisan
kot grob 3, tako da gre očitno le za zamenjavo
v oštevilčenju med obema grobovoma.
266
J. P E č N I K , pismo 12. 6. 1898 — »... Ich
habe ganz gewiss erwartet eine Helme auch,
aber leider am Ende der Kopf war ein Brand
grab, ...«. — Verjetno je to grob 27.
267
Revizijo rekonstrukcije situle in njen
popravek (cfr. W. L ü C K E , O. H. FREY [19621
T. 46: 32 in našo prilogo 2) sta izvršila D .
GROSMAN in F . E. BARTH.
268
J. P E č N I K , 7. 7. 1898 — »bei Kopfe hat
gestanden I grosses Tongefäss, dan an Füssen
oben von Knien hat gestanden Bronze Situla
(s situlo imenuje vse kovinske posode, tudi
kotličke — npr. v grobu 17), und unten der
Knien komme ich auf ein Bronze Helme...
bei
Helme auf die linke Seite war Gürtelblech ...
DIE
am Ende der Fasse 2 Lanzen, 1 Kelt, 2 Certosa
Fibeln, die waren schön, waren noch mehrere
Bronzesachen...«.
268
I D . , 17. 7. 1898 — »Ich habe Hoffnung
gehabt, wieder was besonderes zu finden, aber
leider war sonst nichts drin als 2 Tongefässe
1 Topf griechische sistem und ein Schüssel
«'
270
Cfr. op. 201.
271
Pečnik nikjer izrecno ne omenja te če
lade, zato obstaja možnost, da je to čelada, ki
sodi v grob VII/5 iz Dobrniča — cfr. MAGVV
28 (1898) (28 s); M Z K 24 (1898) 72. Tako je
možno, da je prišlo do zamenjave pri inventariziranju. F . E. BARTH mi je sporočil, da so
se najdbe iz Toplic in Dobrniča istočasno pre
parirale in da so bile Toplice inventarizirane
1932, Dobrnič pa 1934. Zato tudi on meni, da
je zamenjava verjetna. Razen tega omenja
P E č N I K V pismu 17. 7. 1898, da je poslal na
Dunaj tudi predmete iz Dobrniča, čeprav v tem
pismu ne govori o čeladi.
272
S. GABROVEC (1962-63) 309 pa navaja
sploh napačno najdišče za to čelado — Toplice
pri Šmarjeti.
273
J. P E č N I K , 13. 8. 1898 — »...
gegraben
haben wir Hügel Nr o 8 ..., aber leider nichts
werth an den Funden... aber so schönes Hügel,
und so nichts werth habe noch ni getroffen, es
waren begraben die zum Todte beurtheilten und
ermordeten, weil jeden Kopf sammt Skelet war
unter einen Stein, bedeckt mit Steinen unter
den Stein sind gelegen Skelete so zusammen
gehakte Köpfe, Knochen von Händen von Füssen
alles auf ein Haufen und wie zu sehen ist waren
nur Weiber begraben...«.
274
I D . 23. 3. 1899 — »... der Hügel war
nichts zu sehen das ein Hügel ist, war ganz
ebener Platz und habe bis jetzt gefunden 28
Gräber...«
275
I D . 9. 7. 1899 — »... Hügel Nro 13
welcher von oben gar nichts zu kennen ist, das
ein Hügel ist, und sind schöne Skelettgräber
drin...«.
276
Glede na Pečhikov opis je verjetno, da
sodi v ta grob še fibula iz groba 13, ki v le-tem
ni omenjena.
277
Ker je bil rokopis zaključen v aprilu
1975, ni upoštevana novejša literatura.
CERTOSAFIBEL
Zusammenfassung
Einleitung1
Mit der Certosafibel, deren zeitliche Einordnung in der Literatur bereits festgelegt ist, wünschen
wir nur abermals die junghallstättische Periode in Slowenien zu beleuchten sowie Stellung und
Verhältnis des slowenischen Raumes zu den benachbarten Kulturgruppen und zur übrigen Welt
darzustellen.
424
Zu diesem Zweck haben wir in die Abhandlung noch den Grabhügel aus Volčje njive und die
Grabhügel-Nekropole aus Dolenjske Toplice mit einbezogen; mit dem ersteren werden wir ver
suchen, das relative Verhältnis des Vorcertosa-Horizonts zum Horizont der Certosafibel darzu
stellen, mit der zweiten die Möglichkeit einer Aufgliederung der Horizonte zur Zeit anzudeuten,
fcls die Certosafibel im Gebrauch war. •
Die Trennung der älteren von den jüngeren Typen der Certosafibeln haben schon einzelne
iyiartoren mit Hilfe der Auswertung des Fundguts bestimmter Gebiete dmchgefuhrt. U m nicht zu
S e i t in die Vergangenheit der Forschungen zurückzugreifen, wollen wir nur O. H. Frey mit seiner
^Chronologie über Este und S. Gabrovec mit seiner Darstellung des hallstättischen Sloweniens
erwähnen.2 Die letzte Gesamtdarstellung der Certosafibel und all ihrer räumlichen und zeitlichen
Ausdehnung hat aber M. Primas vorgelegt. 3
Ihre Liste des Verbreitungsgebiets und der zeitlichen Einordnung können wir nicht wesentlich
ergänzen, ausser für Slowenien und Jugoslawien. 4 Doch ist es wegen des andersartigen typologi
-sehen Vorgehens, worauf wir bei der Erörterung der einzelnen Fibeltypen noch aufmerksam ma
chen werden, zu einem Unterschied in der räumlichen Bewertung und Interpretation der chrono
logischen Probleme gekommen.
Zu erwähnen ist noch die. Synthese von P. G . Guzzo über die Fibeln Etruriens, 5 die unter an
derem auch das Problem der Certosafibel südlich des Po von einer neuen Seite beleuchtet und so
neue Möglichkeiten zum Studium der Frage der Entstehung und des eigenartigen Entwicklungs
der Fibeln in diesem Teil der Welt eröffnet.
;
Kennzeichnung und F u n d s t ä t t e n v e r z e i c h n i s s e der Certosafibeln
Die Certosafibel war längere Zeit in einem sich weit erstreckenden Gebiet in Gebrauch, des
halb ist es verständlich, dass sich mehrere Fibeltypen mit lokalen Varianten entwickelten.
Das charakteristische Merkmal und die Neuheit, die sie am Ende des 6. Jh. unter die Fibeln
einführt, ist in der Ausgestaltung des Fusses zu sehen: T-Querschnitt des Fusses und aufgebogener,
mehr oder weniger ausgeprägt gestalteter Knopf am Fussende. Der entweder halbrunde oder lang
gestreckte Fibelbügel hat einen linsenförmig ovalen, segmentalen oder rhombischen Querschnitt,
kann aber auch bandförmig sein. Bezüglich der Federung gliedern sich die Certosafibeln in Fibeln
mit Federung mit zwei Schleifen, Fibeln mit kleiner Diskusscheibe am Übergang des Bügels in
Tlen Nadelschaft 6 und in Armbrustfibeln. 7 Die ständigen Kombinationen der einzelnen Merkmale
der Fibelgestaltung vereinen die Fibeln zu charakteristischen Typen, die wir mit den Ziffern von
I bis XJTJ bezeichnet haben. Innerhalb ihres Rahmens gibt es noch unterschiedliche Varianten,
die mit den Buchstaben von a bis o bezeichnet sind (S. 2—45).
Die kleinen Bogenfibeln mit winzigem Stempelknopf am Fuss haben wir trotz gewisser ver
wandter Züge nicht in die Familie der Certosafibeln eingereiht (Abb. 7), doch stellen wir sie wegen
der zu vermutenden genetischen Verbindungen mit den Certosafibeln trotzdem vor 8 .
Geographisch werden vier grössere Gebiete unterschieden, in denen die Certosafibel vorherr
schend war: der Raum südlich des Po mit Bologna als Mittelpunkt und der süd-östliche Voralpen
raum von Este bis Dolenjsko (Unterkrain), an den sich einerseits die verschiedenen Gemeinschaften
der westlichen Balkanhalbinsel und des südlichen Pannoniens binden, anderseits die längs und
innerhalb der Alpenbereiche liegenden Länder anschliessen.
Chronologie der Certosafibeln
Südlich des Po
Zwischen den Apenninen und dem Po hat Bologna einen eigenen Kulturstil geschaffen, der
drei kompatibile Schaffenskomponenten in sich vereinte — die etruskische, die autochthone und
die »vorgeschichtlich-europäische«, was sich alles auch in den Certosafibeln widerspiegelt. 15
Die kleinen Fibeln — Abb. 6: a, b , c, die meistens aus Silber sind, sind ein charakteristisches
Merkmal des Bologneser Kunstgewerbes im etruskischen Sinn. 1 6 In den Gräbern kommen diese
Fibeln häufig gemeinsam vor, so dass ihr gleichzeitiger Gebrauch nicht strittig ist. Sie treten um
das J. 500 v. u. Z. in Erscheinung" und sind die vorherrschende Fibelform der 1. Hälfte und Mitte
dieses Jahrhunderts. 1 8 Die Fibeln mit kleinem Knopf am Bügel (Abb. 6: c) scheinen erst um die
Mitte des Jahrhunderts häufiger im Gebrauch zu sein und halten sich bis in die 2. Hälfte des 5.
Jahrhunderts. 1 9
Zu den üblichen Fibeln der Bologneser Nekropolen gehören auch zwei Typen von Bronze
fibeln — Abb. 6 d, e. Die ersten — Abb. 6 d — gliedern sich in den IV. Typ der Certosafibeln ein,
425
die zweiten — Abb. 6 e — stellen dagegen nur eine lokale Ausführung der Bogenfibeln mit Stempelknöpf vor.2 0Für beide finden sich Analogien in der etruskischen Welt unter den Fibeln der GuzzoTypen D, zugleich aber repräsentieren sie das Bindeglied zwischen den Bologneser Fibeln und
den Fibeln nördlich des Po (Abb. 7, 8). Getragen wurden21 sie namentlich in der 1. Hälfte des 5. Jh
einzelne erhalten sich jedoch bis Ende des Jahrhunderts.
Mitte des Jahrhunderts gesellen sich zu 22
den bereits vorgestellten Fibeln die »klassischen« Ce r .
tosafibeln mit Knopf am Bügel23 (Abb. 6 f). Mit dieser Fibel, die zwar vielleicht an vereinzelte
etruskische Vorbilder anknüpft, hat Bologna eine Form geliefert, die im Raum nördlich des P 0
nicht nur nachgeahmt, sondern übernommen und als eigenes Kulturgut weiter gestaltet wurde
(z. B. Abb. 31). In Bologna erscheinen diese Fibeln häufig in den Gräbern aus der Zeit des Firenze24
und Leningrad-Malers sowie der Gruppe der 25Cook-Vasen. Mit Grab 100 aus Certosa wird zwar
eine frühere Zeit ihres Erscheinens angezeigt, allein einzelne Beigaben, wie z. B. die bunte Glas
perle (»compound-eye-bead«)
und die figuralen Bernsteinperlen sprechen vielleicht dennoch zu
gunsten der Annahme,26 dass auch dieses Grab in die Zeit des massenhaften Auftretens dieses
Fibeltyps in Bologna gehört — ins 2. Viertel des Jahrhunderts. Grosse Ausbreitung dieser Tracht
ist in der 2. Hälfte des 5. und am Beginn des neuen Jahrhunderts zu beobachten, da sie in grösserer
Anzahl auch an anderen Fundorten Emilias auftauchen.27
Die grossen Certosafibeln ohne Bügelknopf (Abb. 6 g) sind gleichfalls charakteristisch für die
2. Hälfte
des 5. Jh., was ausser den Grabeinheiten auch die Tatsache beweist, dass sie oft vergoldet
sind.28
Unter die Certosafibeln dieser Region reihen wir noch einen Fibeltyp ein — Abb. 6 h, 20 O
solche Fibeln, die in der Regel aus Edelmetall verfertigt sind. An den Anfang ihrer Entwicklung
sind die Fibeln aus den Gräbern 27 und 351 aus Certosa zu setzen, die mit den Fibeln auf Abb. 6 b
verwandt sind, sich jedoch von ihnen durch kleine Zäpfchen am Bügel unterscheiden. Sowohl Grab
351 als auch Grab 27 können aufgrund der Metallgefässe und der Oinochoe in die Zeit gegen die
Mitte des 5. Jh. datiert werden.29 Charakteristische Exemplare dieses Fibeltyps, gekennzeichnet
durch die Verzierung mit Einstichen und die wulstartige Verdickung am Bügelscheitel, sind ver
gesellschaftet mit Gefässen der Maler Splanchnopt und Zannoni; im reichen Kriegergrab 10 aus
San Martino befinden sich aber eine dem Pentesileia-Maler
zugeschriebene Kylix und ein in die
Zeit zwischen 430 und 420 v. u. Z. datierter Askos.30
Der Fundort San Martino in Gattara legt uns auch lokale Ausführungen von Certosafibeln vor.
Ihrer Form nach binden sie sich an die Certosafibeln der Typen IV (Abb. 6 d) 31
und V, vereinzelte
zeigen dagegen verwandte Züge mit Exemplaren aus dem etruskischen Raum. Der Fuss dieser
Fibeln weist nicht selten ein C-profil auf, was in diesem Raum auch für die Zweiknopffibeln des
»Typus Malatesta« charakteristisch ist.32 Diese Eigentümlichkeit verknüpft sie zugleich mit den
Koinen der adriatischen Küste, wo dieses Fussprofil aufgekommen ist und sich auch hin bis zu
den Fibeln des »Typus Baska« erhalten hat. 33
San Martino in Gattara gehört zur besonderen Kulturgruppe des nord-östlichen Randgebiets
der Apenninen, für welche reiche Männergräber mit Waffenbeigaben bezeichnend sind.34 Dieser
Brauch der Waffenbeigabe kommt im weiteren Hinterland des Caput Adriae im Rahmen des 5. Jh.
auf, und ist von
Este über die Sveta-Lucija-Gruppe und Notranjsko (Innerkrain) bis zu Sanski
35
most erwiesen.
Este — Slowenien
Die drei Zentren — Este, das obere Sočagebiet und Dolenjsko, die das Kulturbild und die
Mode des weiteren vorgeschichtlichen Alpenraums gestalteten, kennen die Certosafibel zur selben
Zeit wie Bologna. Deswegen ist es noch immer nicht ergründet, welchem von diesen Zentren sie
ihren Ursprung zu verdanken hat, denn sie ist ja nur eines der Elemente, die die gegenseitige Ver
flechtung der neuerungsfreudigen Anregungen dieser Regionen zum Ausdruck bringen. Zur Zeit
ihres Aufkommens sind die Varianten dieser Fibeln zahlreicher, um sich allmählich zu einigen
»klassischen« Formen zu vereinheitlichen, an deren Stelle dann erst im Laufe des Verfallens der
junghallstättischen Kulturen wieder zahlreichere lokale Ausführungen der Certosafibeln treten
(Beilage 1, 2).
Einzelne für die Certosafibeln charakteristische Details sind für die Fibeln der südlich-vor
alpinen Länder bereits in der Vorcertosazeit erwiesen. Den senkrecht dem Fuss aufgesetzten36 Knopf
kennt schon die sog. Proto-Certosafibel bzw. die Fibel mit langem Fuss und Stempelknopf. Diese
Fibel führt auch eine Neuheit in der Fussgestaltung ein — den C-Querschnitt. Beide diese Eigen
tümlichkeiten binden sie an den Kreis der Fibeln, die
um das J. 600 v. u. Z. dem weiteren Raum
37
der an der Adria liegenden Gegenden
entspringen.
Da
man den Entwicklungsgang dieser Fibeln
in die jüngere Zeit verfolgen kann,38 können sie nicht mit dem Entstehungsprozess der Certosa426
fibeln in Zusammenhang gebracht werden, infolgedessen ist ihr Name —• »Protocertosa«-Fibel — .
nicht berechtigt.
Ein anderer Fibeltyp mit bestimmten, den Certosafibeln ähnlichen Elementen sind kleine Fibeln
mit stempelähnlichem Knopf am Fuss (Abb. 12: 7; 15: 11). Für sie ist der J-Fussquerschnitt cha
rakteristisch, wodurch sie einerseits von den »Protocertosa«-, andererseits auch von den Certosa
fibeln abweichen. Auch diese Fibeln gehören in den Vorcertosa-Horizont: in die Zeit Este IIIfrüh sie erscheinen nämlich in Gräbern wie z. B. Alfonsi 13 und Randi 31 sowie in 39Most na Soči
(Sv 'Lucija) in den Gräbern des entsprechenden Horizonts — M 1028 und S 860. Es ist noch
fraglich, ob sie auch in Dolenjsko so früh auftreten, denn leider sind die Grabeinheiten der den40
oben angeführten zunächst stehenden Beispiele aus Volčje njive und Rovišče nicht erhalten.
Häufig sind sie jedoch mit den Certosafibeln des H. Typs, der kleinen Dreiknopffibel und der
41
Sanguisugafibel vergesellschaftet (cfr. Abb. 15: 3, 16), so dass kein Zweifel über ihre Verwendung
am Beginn des Horizonts der Certosafibeln bestehen kann. In Dolenjsko und im Sočagebiet sind
diese Fibeln nur eine kurze Zeitspanne in Gebrauch, so dass sich das 42
Exemplar im Grab aus Vintarjevec in einer bereits verhältnismässig jungen Umgebung befindet. In Este sind diese Fibeln
kein so empfindlicher zeitlicher Hinweis, sie sind ja im Gebrauch von den bereits oben angeführten
Gräbern weiter über die Gräber Benvenuti 98 und Pela 13 (Abb. 12: 7) bis zu Gräbern wie z. B.
Benvenuti 110, dessen Beigaben auch einen durchbrochenen eisernen Gürtelhaken einbeziehen.43
Diesen Fibeln sind die etruskischen Fibeln der Gruppen D nach Guzzo verwandt. Zu einer
Berührung dieser zwei Kreise von geistig gleichen und gleichzeitigen Fibeln kommt es im Este —
Bologna — Raum, die im Grab 108 in Certosa aufgefundene Fibel entstammt ja dem Bereich
nördlich des Po, während sich manche Exemplare aus den Gräbern in Este, wie z. B. im Grab
Muletti 260, an die etruskisch-bolognesische Welt binden (Abb. 7). 44 Die ideelle Anregung zu
diesem Fibeltyp müsste aber vielleicht doch irgendwo in Etrurien gesucht werden, worauf einige
zeitliche Einordungen von Guzzo hinweisen.
Ein ähnliches Verbreitungsbild wie die kleinen Bogenfibeln mit stempeiförmigem Knopf (Abb. 7)
bietet der IV. Typ der Certosafibeln (Abb. 8), den man von Etrurien bis nach Donja dolina ver
folgen kann. 4 5
In Padua erscheinen im Gräberfeld San Massimo in den Gräbern 9 und 10 zwei kleine Certosa
fibeln (Abb. 9: 1, 3). Der Beigabenbestand dieser zwei Gräber ist in bežug auf die zwei Certosa
fibeln verhältnismässig archaisch. Die massive Schlangenfibel (Abb. 9: 2) ist charakteristisch für
die Zeit Este III-früh. An die gleiche Zeit knüpft sich auch der Dolch aus Grab 10 und ebenso
ist auch die Sanguisugafibel nicht unter die jüngeren ihres Typs zu zählen (Abb. 9: 4). 4 6 Demnach
stellen lediglich die zwei Certosafibeln jüngere Elemente dar, und deuten an, dass diese Gräber in
die Zeit der ersten Certosafibeln zu datieren sind—in die frühe Periode des Horizonts Este III-Mitte.
Von den übrigen Fibeln des IV. Typs stechen diese zwei dadurch ab, dass sie. von massivem
Guss sind, was in Este auch bei manchen Certosafibeln anderer Typen zu bemerken ist (Abb. 21:
4, 7). Zweifellos gehören diese zwei Fibeln zu jenen, die ganz am Beginn nicht nur dieses Typs,
sondern sogar des breiteren Spektrums der Certosafibeln stehen, was noch durch die Tatsache
untermauert wird, dass sie einem Raum entstammen, der den Berührungspunkt zweier Welten
bildet (Abb. 8).
•-'Die charakteristischen Fibeln des TV. Typs gehören bereits zu den Leitformen der Zeit Sv.
Lucija II b bzw. Este HI-Mitte, sie tauchen ja in ständigen Kombinationen mit der Fibel mit band
förmigem Bügel (Abb. 10: 4), mit der Schlangenfibel u. ä. auf. Dass sie sich in dieser Zeit ost
wärts verbreiteten, bezeugt das Grab aus Kranj, wo auch das eiserne Lappenbeil ein Element dar
stellt, das dem Westen verbunden ist, in Dolenjsko ist es ja unter den Funden aus dieser Periode
47
seltener. In Čužnja vas ist eine solche Fibel vergesellschaftet mit einer Paukenfibel und einer
Certosafibel des H. Typs, woraus man schliessen kann, dass sie in Dolenjsko gleichzeitig wie im
Lucija — Este-Bereich getragen wurde.48 Doch halten sich in Este vereinzelte Exemplare auch
noch im jüngeren Horizont.
Das Konzept der Certosafibel machte sich im Este — Sv. Lucija-Raum auch noch mit anderen
Fibeln geltend — den Fibeln der Typen Ia und Dia (Abb. 13).
Die Fibeln des Io-Typs knüpfen in bezug auf Schema und Grösse an die kleinen Fibeln mit
Stempelknopf an, sie haben nämlich einen ähnlich geformten und verzierten Bügel und. oft auch
Knöpfe am Fuss (Abb. 12: 6), nur vereinzelte Fibeln dieser Variante weisen keinen Knopfabschluss
des Fusses auf (Abb. 11:2, 5). Doch ist dieser Unterschied in der Ausführung der Fibelfüsse (Abb.
11: 2, 5 im Vergleich mit Abb. 12: 2, 6) im Rahmen der Variante an keinerlei Zeitunterschied ge
bunden. Die einen wie die anderen finden sich in Gräbern, die einen einheitlichen Horizont reprä
sentieren. Die Begleitfunde, wie z.B. die Sanguisuga-, die Schlangen- und Fibel die mit bandartigem
Bügel (Abb. 11; 12) sowie die Keramik der Gräber Rebato 1 und. Ricovero 205 knüpfen sich an
427
die zweiten — Abb. 6 e — stellen dagegen nur eine lokale Ausführung der Bogenfibeln mit Stempelknöpf vor.2 0Für beide finden sich Analogien in der etruskischen Welt unter den Fibeln der GuzzoTypen D, zugleich aber repräsentieren sie das Bindeglied zwischen den Bologneser Fibeln und
den Fibeln nördlich des Po (Abb. 7, 8). Getragen wurden21 sie namentlich in der 1. Hälfte des 5. Jh
einzelne erhalten sich jedoch bis Ende des Jahrhunderts.
Mitte des Jahrhunderts gesellen sich zu 22
den bereits vorgestellten Fibeln die »klassischen« Ce r .
tosafibeln mit Knopf am Bügel23 (Abb. 6 f). Mit dieser Fibel, die zwar vielleicht an vereinzelte
etruskische Vorbilder anknüpft, hat Bologna eine Form geliefert, die im Raum nördlich des P 0
nicht nur nachgeahmt, sondern übernommen und als eigenes Kulturgut weiter gestaltet wurde
(z. B. Abb. 31). In Bologna erscheinen diese Fibeln häufig in den Gräbern aus der Zeit des Firenze24
und Leningrad-Malers sowie der Gruppe der 25Cook-Vasen. Mit Grab 100 aus Certosa wird zwar
eine frühere Zeit ihres Erscheinens angezeigt, allein einzelne Beigaben, wie z. B. die bunte Glas
perle (»compound-eye-bead«)
und die figuralen Bernsteinperlen sprechen vielleicht dennoch zu
gunsten der Annahme,26 dass auch dieses Grab in die Zeit des massenhaften Auftretens dieses
Fibeltyps in Bologna gehört — ins 2. Viertel des Jahrhunderts. Grosse Ausbreitung dieser Tracht
ist in der 2. Hälfte des 5. und am Beginn des neuen Jahrhunderts zu beobachten, da sie in grösserer
Anzahl auch an anderen Fundorten Emilias auftauchen.27
Die grossen Certosafibeln ohne Bügelknopf (Abb. 6 g) sind gleichfalls charakteristisch für die
2. Hälfte
des 5. Jh., was ausser den Grabeinheiten auch die Tatsache beweist, dass sie oft vergoldet
sind.28
Unter die Certosafibeln dieser Region reihen wir noch einen Fibeltyp ein — Abb. 6 h, 20 O
solche Fibeln, die in der Regel aus Edelmetall verfertigt sind. An den Anfang ihrer Entwicklung
sind die Fibeln aus den Gräbern 27 und 351 aus Certosa zu setzen, die mit den Fibeln auf Abb. 6 b
verwandt sind, sich jedoch von ihnen durch kleine Zäpfchen am Bügel unterscheiden. Sowohl Grab
351 als auch Grab 27 können aufgrund der Metallgefässe und der Oinochoe in die Zeit gegen die
Mitte des 5. Jh. datiert werden.29 Charakteristische Exemplare dieses Fibeltyps, gekennzeichnet
durch die Verzierung mit Einstichen und die wulstartige Verdickung am Bügelscheitel, sind ver
gesellschaftet mit Gefässen der Maler Splanchnopt und Zannoni; im reichen Kriegergrab 10 aus
San Martino befinden sich aber eine dem Pentesileia-Maler
zugeschriebene Kylix und ein in die
Zeit zwischen 430 und 420 v. u. Z. datierter Askos.30
Der Fundort San Martino in Gattara legt uns auch lokale Ausführungen von Certosafibeln vor.
Ihrer Form nach binden sie sich an die Certosafibeln der Typen IV (Abb. 6 d) 31
und V, vereinzelte
zeigen dagegen verwandte Züge mit Exemplaren aus dem etruskischen Raum. Der Fuss dieser
Fibeln weist nicht selten ein C-profil auf, was in diesem Raum auch für die Zweiknopffibeln des
»Typus Malatesta« charakteristisch ist.32 Diese Eigentümlichkeit verknüpft sie zugleich mit den
Koinen der adriatischen Küste, wo dieses Fussprofil aufgekommen ist und sich auch hin bis zu
den Fibeln des »Typus Baska« erhalten hat. 33
San Martino in Gattara gehört zur besonderen Kulturgruppe des nord-östlichen Randgebiets
der Apenninen, für welche reiche Männergräber mit Waffenbeigaben bezeichnend sind.34 Dieser
Brauch der Waffenbeigabe kommt im weiteren Hinterland des Caput Adriae im Rahmen des 5. Jh.
auf, und ist von
Este über die Sveta-Lucija-Gruppe und Notranjsko (Innerkrain) bis zu Sanski
35
most erwiesen.
Este — Slowenien
Die drei Zentren — Este, das obere Sočagebiet und Dolenjsko, die das Kulturbild und die
Mode des weiteren vorgeschichtlichen Alpenraums gestalteten, kennen die Certosafibel zur selben
Zeit wie Bologna. Deswegen ist es noch immer nicht ergründet, welchem von diesen Zentren sie
ihren Ursprung zu verdanken hat, denn sie ist ja nur eines der Elemente, die die gegenseitige Ver
flechtung der neuerungsfreudigen Anregungen dieser Regionen zum Ausdruck bringen. Zur Zeit
ihres Aufkommens sind die Varianten dieser Fibeln zahlreicher, um sich allmählich zu einigen
»klassischen« Formen zu vereinheitlichen, an deren Stelle dann erst im Laufe des Verfallens der
junghallstättischen Kulturen wieder zahlreichere lokale Ausführungen der Certosafibeln treten
(Beilage 1, 2).
Einzelne für die Certosafibeln charakteristische Details sind für die Fibeln der südlich-vor
alpinen Länder bereits in der Vorcertosazeit erwiesen. Den senkrecht dem Fuss aufgesetzten36 Knopf
kennt schon die sog. Proto-Certosafibel bzw. die Fibel mit langem Fuss und Stempelknopf. Diese
Fibel führt auch eine Neuheit in der Fussgestaltung ein — den C-Querschnitt. Beide diese Eigen
tümlichkeiten binden sie an den Kreis der Fibeln, die
um das J. 600 v. u. Z. dem weiteren Raum
37
der an der Adria liegenden Gegenden
entspringen.
Da
man den Entwicklungsgang dieser Fibeln
in die jüngere Zeit verfolgen kann,38 können sie nicht mit dem Entstehungsprozess der Certosa426
fibeln in Zusammenhang gebracht werden, infolgedessen ist ihr Name —• »Protocertosa«-Fibel — .
nicht berechtigt.
Ein anderer Fibeltyp mit bestimmten, den Certosafibeln ähnlichen Elementen sind kleine Fibeln
mit stempelähnlichem Knopf am Fuss (Abb. 12: 7; 15: 11). Für sie ist der J-Fussquerschnitt cha
rakteristisch, wodurch sie einerseits von den »Protocertosa«-, andererseits auch von den Certosa
fibeln abweichen. Auch diese Fibeln gehören in den Vorcertosa-Horizont: in die Zeit Este IIIfrüh sie erscheinen nämlich in Gräbern wie z. B. Alfonsi 13 und Randi 31 sowie in 39Most na Soči
(Sv 'Lucija) in den Gräbern des entsprechenden Horizonts — M 1028 und S 860. Es ist noch
fraglich, ob sie auch in Dolenjsko so früh auftreten, denn leider sind die Grabeinheiten der den40
oben angeführten zunächst stehenden Beispiele aus Volčje njive und Rovišče nicht erhalten.
Häufig sind sie jedoch mit den Certosafibeln des H. Typs, der kleinen Dreiknopffibel und der
41
Sanguisugafibel vergesellschaftet (cfr. Abb. 15: 3, 16), so dass kein Zweifel über ihre Verwendung
am Beginn des Horizonts der Certosafibeln bestehen kann. In Dolenjsko und im Sočagebiet sind
diese Fibeln nur eine kurze Zeitspanne in Gebrauch, so dass sich das 42
Exemplar im Grab aus Vintarjevec in einer bereits verhältnismässig jungen Umgebung befindet. In Este sind diese Fibeln
kein so empfindlicher zeitlicher Hinweis, sie sind ja im Gebrauch von den bereits oben angeführten
Gräbern weiter über die Gräber Benvenuti 98 und Pela 13 (Abb. 12: 7) bis zu Gräbern wie z. B.
Benvenuti 110, dessen Beigaben auch einen durchbrochenen eisernen Gürtelhaken einbeziehen.43
Diesen Fibeln sind die etruskischen Fibeln der Gruppen D nach Guzzo verwandt. Zu einer
Berührung dieser zwei Kreise von geistig gleichen und gleichzeitigen Fibeln kommt es im Este —
Bologna — Raum, die im Grab 108 in Certosa aufgefundene Fibel entstammt ja dem Bereich
nördlich des Po, während sich manche Exemplare aus den Gräbern in Este, wie z. B. im Grab
Muletti 260, an die etruskisch-bolognesische Welt binden (Abb. 7). 44 Die ideelle Anregung zu
diesem Fibeltyp müsste aber vielleicht doch irgendwo in Etrurien gesucht werden, worauf einige
zeitliche Einordungen von Guzzo hinweisen.
Ein ähnliches Verbreitungsbild wie die kleinen Bogenfibeln mit stempeiförmigem Knopf (Abb. 7)
bietet der IV. Typ der Certosafibeln (Abb. 8), den man von Etrurien bis nach Donja dolina ver
folgen kann. 4 5
In Padua erscheinen im Gräberfeld San Massimo in den Gräbern 9 und 10 zwei kleine Certosa
fibeln (Abb. 9: 1, 3). Der Beigabenbestand dieser zwei Gräber ist in bežug auf die zwei Certosa
fibeln verhältnismässig archaisch. Die massive Schlangenfibel (Abb. 9: 2) ist charakteristisch für
die Zeit Este III-früh. An die gleiche Zeit knüpft sich auch der Dolch aus Grab 10 und ebenso
ist auch die Sanguisugafibel nicht unter die jüngeren ihres Typs zu zählen (Abb. 9: 4). 4 6 Demnach
stellen lediglich die zwei Certosafibeln jüngere Elemente dar, und deuten an, dass diese Gräber in
die Zeit der ersten Certosafibeln zu datieren sind—in die frühe Periode des Horizonts Este III-Mitte.
Von den übrigen Fibeln des IV. Typs stechen diese zwei dadurch ab, dass sie. von massivem
Guss sind, was in Este auch bei manchen Certosafibeln anderer Typen zu bemerken ist (Abb. 21:
4, 7). Zweifellos gehören diese zwei Fibeln zu jenen, die ganz am Beginn nicht nur dieses Typs,
sondern sogar des breiteren Spektrums der Certosafibeln stehen, was noch durch die Tatsache
untermauert wird, dass sie einem Raum entstammen, der den Berührungspunkt zweier Welten
bildet (Abb. 8).
•-'Die charakteristischen Fibeln des TV. Typs gehören bereits zu den Leitformen der Zeit Sv.
Lucija II b bzw. Este HI-Mitte, sie tauchen ja in ständigen Kombinationen mit der Fibel mit band
förmigem Bügel (Abb. 10: 4), mit der Schlangenfibel u. ä. auf. Dass sie sich in dieser Zeit ost
wärts verbreiteten, bezeugt das Grab aus Kranj, wo auch das eiserne Lappenbeil ein Element dar
stellt, das dem Westen verbunden ist, in Dolenjsko ist es ja unter den Funden aus dieser Periode
47
seltener. In Čužnja vas ist eine solche Fibel vergesellschaftet mit einer Paukenfibel und einer
Certosafibel des H. Typs, woraus man schliessen kann, dass sie in Dolenjsko gleichzeitig wie im
Lucija — Este-Bereich getragen wurde.48 Doch halten sich in Este vereinzelte Exemplare auch
noch im jüngeren Horizont.
Das Konzept der Certosafibel machte sich im Este — Sv. Lucija-Raum auch noch mit anderen
Fibeln geltend — den Fibeln der Typen Ia und Dia (Abb. 13).
Die Fibeln des Io-Typs knüpfen in bezug auf Schema und Grösse an die kleinen Fibeln mit
Stempelknopf an, sie haben nämlich einen ähnlich geformten und verzierten Bügel und. oft auch
Knöpfe am Fuss (Abb. 12: 6), nur vereinzelte Fibeln dieser Variante weisen keinen Knopfabschluss
des Fusses auf (Abb. 11:2, 5). Doch ist dieser Unterschied in der Ausführung der Fibelfüsse (Abb.
11: 2, 5 im Vergleich mit Abb. 12: 2, 6) im Rahmen der Variante an keinerlei Zeitunterschied ge
bunden. Die einen wie die anderen finden sich in Gräbern, die einen einheitlichen Horizont reprä
sentieren. Die Begleitfunde, wie z.B. die Sanguisuga-, die Schlangen- und Fibel die mit bandartigem
Bügel (Abb. 11; 12) sowie die Keramik der Gräber Rebato 1 und. Ricovero 205 knüpfen sich an
427
49
den Formenschatz der Zeit Este HI-früh. Auch das Depot aus Parre di Sotto ist für die Certosafibel »archaisch«. Die Armbrustfibel
aus dem Grab Benvenuti 98 und die Dolchscheide aus Grab
50
S 543 aus Most na Soči sind aber doch ein Hinweis darauf, dass die Gräber mit Certosafibeln
der Variante I a in die frühe Zeit von Este HI-Mitte bzw. Sv. Lucija II b 1 einzuordnen sind. Diese
Zeit wird auch durch die importierte griechische Keramik 51bestätigt, die mit einem Exemplar unter
den Beigaben des Grabes Pela 13 vertreten ist (Abb. 12).
52
Als charakteristische südostvoralpine Certosafibel stellt M. Primas die kleine Fibel mit ge
strecktem Bügel und Knopf mit Zäpfchen am Fussende vor, die wir als Variante a des HI. Fibel
typs bezeichnet haben. Von dieser Fibel sind nur wenige Beispiele bekannt (Abb. 13 A), was leicht
zu verstehen ist, denn sie fällt in die Zeit, als die Tracht der Certosafibeln erst eingeführt wurde.
Man findet sie von Este über Most na Soči bis Dolenjsko, so dass sie wiederum die bereits mit den"
Certosafibeln der Typen I o und IV vorgestellte Gestaltungsweise demonstriert. Dass sie zur selben
Zeit Mode war, wie die oben angeführten Fibeltypen, ist ersichtlich aus dem Grab von Brezje mit
der charakteristischen Schlangenfibel
des Schlangenfibel-Horizonts, und aus Grab S 729 aus Most
na Soči mit seiner Paukenfibel.53
Den H. Certosafibel-Typ (Abb. 2, 43) hat der Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis hervorgebracht. So
stellt er im Ausgestalten und Durchsetzen der Mode der Certosafibeln gegen die Fibeln der Typen
I a und IV ein Gegengewicht dieses Raumes zum Bereich Este — Sv. Lucija dar.
In Most na Soči tauchen in den Gräbern des Horizonts Sv. Lucija II a Fibeln auf, die mit den
Fibeln mit bandförmigem Bügel und Diskusscheibchen verwandt sind, nur dass sie einen massi
veren Bügel und aufgebogenen Stempelabschluss des Fusses aufweisen (Abb. 14: 3, 8). Der gleicht
jenem bei den kleinen Fibeln mit Stempelknopf, so dass es sich offensichtlich um eine einheitliche
Tendenz der Fuss-Ausgestaltung in dieser Zeit handelt. Diese Fibeln sind zweifellos als Ausgangs
form54 für die Entwicklung der Certosafibel des H. Typs anzusehen.
Bei manchen frühen Fibeln des H. Typs, wie z. B. in Volčje njive (Abb. 54: 17), Boštanj und
in Grab XIII/49 von Magdalenska gora stossen wir noch auf den J-Fussquerschnitt und einen
verhältnismässig kleinen stempelartigen Fussabschluss. Bei den meisten Fibeln dieses Typs ist da
gegen bloss der T-Fussquerschnitt üblich (Abb. 15: 3, 9, 18). Allgemein getragen werden sie zur
Zeit der Mode der Pauken- und der Fusszierfibeln, der kleinen Dreiknopf-, der Schlangenfibeln
und der Fibeln mit bandförmigem Bügel (Abb. 15),55 die alle den Horizont Sv. Lucija II b 1 kenn
zeichnen. Das56Einsetzen ihrer Tracht zeigt auch die Analyse des Grabhügels aus Volčje njive an
(Abb. 53, 54).
Im Rahmen des H. Typs sind jünger die Fibeln, deren Fussrücken mit kleinen punzierten Kreisen
verziert, der Fussabschluss aber häufig kegelförmig ist, was im Vergleich zu dem stempelförmigkugeligen Fussknöpfchen von jüngerer Herkunft ist. Obwohl sie oft mit den einfacheren Fibeln
dieses Typs vergesellschaftet sind, stellen ihr Zeitverhältnis die Gräber des Grabhügels in Stična
dar. Diese liegen in einem höheren Grabhorizont als die Gräber 99 und 104," und reihen sich somit
in die Zeit der »zweiten Generation« der Tracht der Certosafibeln ein. Die gleiche Zeit bezeugt
auch Grab Costa Martini 43 aus Este, das im Rahmen der Stufe Este III-Mitte jünger ist.58
Ebenso stehen die übrigen Varianten des H. Fibeltyps in der angeführten Zeitspanne von Sv.
Lucija 59II b in Gebrauch. Die unornamentierten Fibeln der Variante H / sind in diesen Zeitrahmen
Früh-, der Variante H g aber Spätformen, wofür die Fibeln des Depots aus Arbedo Cerinasca
und aus Grab XIII/18 von Magdalenska gora den Beweis erbringen.60 Dagegen können die Fibeln
der Varianten H d und c wegen des Fehlens von Grabeinheiten nicht genauer eingegliedert werden.
Interessant ist jedoch ihre Verbreitung, weil sie verrät, dass sie vorwiegend dem westslowenischen
Raum eigentümlich sind. Am zahlreichsten sind sie in Most na Soči, bekannt sind sie aber auch
noch aus vereinzelten Fundstätten des Sv. Lucija-Kreises und aus nördlicher liegenden Ortschaften
in Dolenjsko.
Der slowenische Raum strahlte die Certosafibeln des H. Typs in die benachbarten Länder aus.
Wir stossen auf sie weit im Osten — von Velem St. Vid, Gyulay bis Donja dolina. Noch ausgeprägter
ist ihr Vordringen in die südalpinen Täler hin bis zu Arbedo (Abb. 43).
Während bei den ersten Typen der Certosafibeln wahrzunehmen ist, dass die Anregung einer
seits vom Este — Lucija — Kreis (Typen I a und IV), andererseits vom Dolenjsko — Lucija —
Kreis (H. Typ) ausgeht, wobei die Schaffenskraft des oberen Sočagebietes ausserordentlich stark
beteiligt ist, verwischen sich mit dem V. Fibeltyp die lokalen
Eigenheiten, sie sind nämlich dem
Gesamtgebiet zwischen Po und Donau gemeinsam (Abb. 18).61
Die häufige Kombination dieses Fibeltyps mit der Schlangen-, der kleinen Dreiknopf- und
der Sanguisugafibel spricht dafür,62 dass sie schon recht früh in Gebrauch kamen — in der Zeit
der bereits vorgestellten Certosafibeln. Vielleicht erscheinen sie etwas später, was nur flüchtig durch63
den Zeitunterschied zwischen den Gräbern 17 und 7 aus Volčje njive angedeutet wird (Abb. 53).
428
jjrjoch s ind sie nicht jünger, als die durch Grab 104 aus Stična bezeichnete Zeit, zwei Fibeln dieses
64
'Typs sind nämlich im daneben liegenden Grab 99 vorhanden.
p
Die Dauer des Gebrauchs dieser Fibeln ist dagegen beträchtlich länger als bei den bisher erflörterten. In Este sind sie oft mit den Fibeln des VL, VHL und X. Typs (Abb. 32: 3; 21: 1, 4—6;
65
23: 3) vergesellschaftet, so dass ihr Gebrauch trotz des Erscheinens neuer Fibeln im Horizont
lEste HI-spät nicht aufgegeben wird, obwohl diese Fibel nicht mehr so häufig als in der 1. Hälfte
des 5. Jh. auftritt. Ein etwas anderes Bild bietet sich im Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis. Die Gräber
fenit solchen Fibeln sind verhältnismässig »rein«, denn in ihnen tauchen nur selten Fibeln der jün66
| geren Typen auf. Doch bedeutet dies keineswegs, dass sie nicht auch in jüngerer Zeit getragen
Iworden wären, so wie in Este. Die Fibeln des V. Typs gehörten vor allem zur Frauentracht, in
67
K den Männergräbern sind sie nämlich selten (Abb. 17). So wurden sie von den Frauen noch ge
tragen (T. 66: 12), als sich in der Männertracht bereits die Fibeln des Typs X durchgesetzt hatten
(T. 25: 4, 5), was namentlich in Dolenjske Toplice wahrzunehmen ist.68 Ihre Verwendung in jün:> gerer Zeit beweisen auch einzelne Gräber von Magdalenska gora. In Grab V/6—7 ist sie kombig niert mit einer Situla, die in den Kreis der jüngeren Situlendenkmäler zu setzen ist,69 in Grab 11/11
aber mit zwei Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Pferdekopf am Fussende (Abb. 55: 1,
3, 4), das übrigens auch in die Vornegauer Zeit gehören kann. 70
Von den drei grossen Zentren dieses Fibeltyps hatte Dolenjsko die stärkste Ausstrahlungskraft
(Abb. 18), denn diese Fibeln trifft man in zahlreichen Exemplaren in den östlichen Ländern an,
• sowohl auf Glasinac als auch in der pannonischen Welt. In diesem Gebiet bietet sich aufgrund
der Fibeln mit viereckiger Fussplatte (Abb. 45: 10) die Möglichkeit eines Vergleichs des »griechi
schen und des italischen« chronologischen Konzepts, das, einerseits mit Funden aus Atenica und
aus Novi Pazar, andererseits aus Stična, doch als Entstehungszeit der Fibeln des V. Typs den Beginn
des 5. Jh. bestätigt.71
Die Fibeln der Variante I b binden sich formal an die Fibeln der Variante I a (Abb. 11; 12),
nur ahmen sie mit dem bikonischen Knopf nebst Zäpfchen am Fuss den i n . Fibeltyp nach, zu
gleich kann man ihnen jedoch auch eine gewisse Ähnlichkeit mit manchen Bologneser Fibeln nicht
absprechen (Abb. 6: a). So vereinigen sie in sich zwei oder vielleicht sogar drei unterschiedliche
Konzepte der Certosafibeln. Dies deutet auch ihr Zeitverhältnis zu den oben erwähnten Fibeln
an, denn sie gehören zur »zweiten Generation« der Certosafibeln.
In Dolenjsko sind sie vergesellschaftet mit der Fusszier- und der Tierfibel (Abb. 19: 1—3),
"aber auch mit den kleinen Fibeln mit stempelartigen Knopf,72 was darauf hinweist, dass sie im
Komplex des Horizontes der Certosafibeln eigentlich früh auftreten. Hingegen trifft man sie nie
an in Verbindung mit Schlangenfibeln und den übrigen Fundgegenständen des Vorcertosa-Horizonts, die sich häufig unter den Beifunden der bereits oben vorgestellten Typen der Certosafibeln
befinden (I a — V). Am besten wird die Zeit dieser Fibelmode durch zwei Gräber von Magdalenska
gora angezeigt, wo Grab XHI/153 (Abb. 19) an den Beginn, Grab V/6—7 dagegen ans Ende ihrer
Verwendung fällt.78
In Most na Soči erscheinen sie im Komplex der Gräber, die eine verhältnismässig reine, für
die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristische Gruppe bilden.74 Ähnlich verhält es sich in Este. Grab
Carceri 3 stellt das Aufkommen dieser Fibeln in die Zeit Este III-Mitte. Die Armbrust-Federung
an der Fibel aus diesem Grab, wie wir sie auch noch an der gleichen Fibel aus dem Grab Benve
nuti 105 sehen können) verbindet aber die Este-Beispiele mit jenen aus Sv. Lucija, den Certosa
fibeln des Este-Kreises ist nämlich die Armbrust-Konstruktion fremd.75 Sie wurden zur selben
Zeit getragen (Abb. 23: 1—5) wie in Slowenien, wofür auch der Depotfund
aus dem nordwest
76
lichen Randgebiet der Po-Ebene Zeugnis ablegt — aus Arbedo Carinasca, bis wohin das Ver
breitungsgebiet dieser Variante des L Typs der Certosafibeln reichte (Abb. 20 &).
Die Fibeln der Typen IX a, VI und VH a präsentieren uns drei Spangengruppen, nur dass
jede von ihnen häufiger und als Charakteristikum in einem der drei kulturellen Brennpunkte auf
tritt — IX a in Este, VI in der Sv. Lucija-Gruppe und VH o in Dolenjsko.
Eine Art Verwandtschaft mit den Fibeln aus Padua (Abb. 9: 1, 3) zeigen die Este-Fibeln der
Variante IX a (Abb. 21: 4, 7), die eben für Este charakteristisch sind. Erst die jüngeren, grösseren,
schlankeren und gestreckteren Exemplare dieser Variante erscheinen anderswo (Abb. 22).77
Mit den Gräbern Benvenuti 111 und Canavedo 270 (Abb. 21) ist die Erscheinung dieser Fibeln
in der Zeitspanne des Horizontes Este III-Mitte erwiesen, was durch charakteristische Begleitfunde,
wie z. B. Fibeln mit bandförmigem Bügel,
Schlangenfibeln, Certosafibeln des Typs V und Armringe
mit profilierten Enden bezeugt wird.78 Häufig sind sie namentlich in jüngerer Zeit, was die Gräber
dokumentieren, wo sie mit kleinen Drahtohrringen mit Spiralende (cfr. Abb. 32: 5), durchbroche
nen Gürtelhaken und Fibeln des X. Typs vergesellschaftet sind.79
429
49
den Formenschatz der Zeit Este HI-früh. Auch das Depot aus Parre di Sotto ist für die Certosafibel »archaisch«. Die Armbrustfibel
aus dem Grab Benvenuti 98 und die Dolchscheide aus Grab
50
S 543 aus Most na Soči sind aber doch ein Hinweis darauf, dass die Gräber mit Certosafibeln
der Variante I a in die frühe Zeit von Este HI-Mitte bzw. Sv. Lucija II b 1 einzuordnen sind. Diese
Zeit wird auch durch die importierte griechische Keramik 51bestätigt, die mit einem Exemplar unter
den Beigaben des Grabes Pela 13 vertreten ist (Abb. 12).
52
Als charakteristische südostvoralpine Certosafibel stellt M. Primas die kleine Fibel mit ge
strecktem Bügel und Knopf mit Zäpfchen am Fussende vor, die wir als Variante a des HI. Fibel
typs bezeichnet haben. Von dieser Fibel sind nur wenige Beispiele bekannt (Abb. 13 A), was leicht
zu verstehen ist, denn sie fällt in die Zeit, als die Tracht der Certosafibeln erst eingeführt wurde.
Man findet sie von Este über Most na Soči bis Dolenjsko, so dass sie wiederum die bereits mit den"
Certosafibeln der Typen I o und IV vorgestellte Gestaltungsweise demonstriert. Dass sie zur selben
Zeit Mode war, wie die oben angeführten Fibeltypen, ist ersichtlich aus dem Grab von Brezje mit
der charakteristischen Schlangenfibel
des Schlangenfibel-Horizonts, und aus Grab S 729 aus Most
na Soči mit seiner Paukenfibel.53
Den H. Certosafibel-Typ (Abb. 2, 43) hat der Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis hervorgebracht. So
stellt er im Ausgestalten und Durchsetzen der Mode der Certosafibeln gegen die Fibeln der Typen
I a und IV ein Gegengewicht dieses Raumes zum Bereich Este — Sv. Lucija dar.
In Most na Soči tauchen in den Gräbern des Horizonts Sv. Lucija II a Fibeln auf, die mit den
Fibeln mit bandförmigem Bügel und Diskusscheibchen verwandt sind, nur dass sie einen massi
veren Bügel und aufgebogenen Stempelabschluss des Fusses aufweisen (Abb. 14: 3, 8). Der gleicht
jenem bei den kleinen Fibeln mit Stempelknopf, so dass es sich offensichtlich um eine einheitliche
Tendenz der Fuss-Ausgestaltung in dieser Zeit handelt. Diese Fibeln sind zweifellos als Ausgangs
form54 für die Entwicklung der Certosafibel des H. Typs anzusehen.
Bei manchen frühen Fibeln des H. Typs, wie z. B. in Volčje njive (Abb. 54: 17), Boštanj und
in Grab XIII/49 von Magdalenska gora stossen wir noch auf den J-Fussquerschnitt und einen
verhältnismässig kleinen stempelartigen Fussabschluss. Bei den meisten Fibeln dieses Typs ist da
gegen bloss der T-Fussquerschnitt üblich (Abb. 15: 3, 9, 18). Allgemein getragen werden sie zur
Zeit der Mode der Pauken- und der Fusszierfibeln, der kleinen Dreiknopf-, der Schlangenfibeln
und der Fibeln mit bandförmigem Bügel (Abb. 15),55 die alle den Horizont Sv. Lucija II b 1 kenn
zeichnen. Das56Einsetzen ihrer Tracht zeigt auch die Analyse des Grabhügels aus Volčje njive an
(Abb. 53, 54).
Im Rahmen des H. Typs sind jünger die Fibeln, deren Fussrücken mit kleinen punzierten Kreisen
verziert, der Fussabschluss aber häufig kegelförmig ist, was im Vergleich zu dem stempelförmigkugeligen Fussknöpfchen von jüngerer Herkunft ist. Obwohl sie oft mit den einfacheren Fibeln
dieses Typs vergesellschaftet sind, stellen ihr Zeitverhältnis die Gräber des Grabhügels in Stična
dar. Diese liegen in einem höheren Grabhorizont als die Gräber 99 und 104," und reihen sich somit
in die Zeit der »zweiten Generation« der Tracht der Certosafibeln ein. Die gleiche Zeit bezeugt
auch Grab Costa Martini 43 aus Este, das im Rahmen der Stufe Este III-Mitte jünger ist.58
Ebenso stehen die übrigen Varianten des H. Fibeltyps in der angeführten Zeitspanne von Sv.
Lucija 59II b in Gebrauch. Die unornamentierten Fibeln der Variante H / sind in diesen Zeitrahmen
Früh-, der Variante H g aber Spätformen, wofür die Fibeln des Depots aus Arbedo Cerinasca
und aus Grab XIII/18 von Magdalenska gora den Beweis erbringen.60 Dagegen können die Fibeln
der Varianten H d und c wegen des Fehlens von Grabeinheiten nicht genauer eingegliedert werden.
Interessant ist jedoch ihre Verbreitung, weil sie verrät, dass sie vorwiegend dem westslowenischen
Raum eigentümlich sind. Am zahlreichsten sind sie in Most na Soči, bekannt sind sie aber auch
noch aus vereinzelten Fundstätten des Sv. Lucija-Kreises und aus nördlicher liegenden Ortschaften
in Dolenjsko.
Der slowenische Raum strahlte die Certosafibeln des H. Typs in die benachbarten Länder aus.
Wir stossen auf sie weit im Osten — von Velem St. Vid, Gyulay bis Donja dolina. Noch ausgeprägter
ist ihr Vordringen in die südalpinen Täler hin bis zu Arbedo (Abb. 43).
Während bei den ersten Typen der Certosafibeln wahrzunehmen ist, dass die Anregung einer
seits vom Este — Lucija — Kreis (Typen I a und IV), andererseits vom Dolenjsko — Lucija —
Kreis (H. Typ) ausgeht, wobei die Schaffenskraft des oberen Sočagebietes ausserordentlich stark
beteiligt ist, verwischen sich mit dem V. Fibeltyp die lokalen
Eigenheiten, sie sind nämlich dem
Gesamtgebiet zwischen Po und Donau gemeinsam (Abb. 18).61
Die häufige Kombination dieses Fibeltyps mit der Schlangen-, der kleinen Dreiknopf- und
der Sanguisugafibel spricht dafür,62 dass sie schon recht früh in Gebrauch kamen — in der Zeit
der bereits vorgestellten Certosafibeln. Vielleicht erscheinen sie etwas später, was nur flüchtig durch63
den Zeitunterschied zwischen den Gräbern 17 und 7 aus Volčje njive angedeutet wird (Abb. 53).
428
jjrjoch s ind sie nicht jünger, als die durch Grab 104 aus Stična bezeichnete Zeit, zwei Fibeln dieses
64
'Typs sind nämlich im daneben liegenden Grab 99 vorhanden.
p
Die Dauer des Gebrauchs dieser Fibeln ist dagegen beträchtlich länger als bei den bisher erflörterten. In Este sind sie oft mit den Fibeln des VL, VHL und X. Typs (Abb. 32: 3; 21: 1, 4—6;
65
23: 3) vergesellschaftet, so dass ihr Gebrauch trotz des Erscheinens neuer Fibeln im Horizont
lEste HI-spät nicht aufgegeben wird, obwohl diese Fibel nicht mehr so häufig als in der 1. Hälfte
des 5. Jh. auftritt. Ein etwas anderes Bild bietet sich im Dolenjsko — Sv. Lucija-Kreis. Die Gräber
fenit solchen Fibeln sind verhältnismässig »rein«, denn in ihnen tauchen nur selten Fibeln der jün66
| geren Typen auf. Doch bedeutet dies keineswegs, dass sie nicht auch in jüngerer Zeit getragen
Iworden wären, so wie in Este. Die Fibeln des V. Typs gehörten vor allem zur Frauentracht, in
67
K den Männergräbern sind sie nämlich selten (Abb. 17). So wurden sie von den Frauen noch ge
tragen (T. 66: 12), als sich in der Männertracht bereits die Fibeln des Typs X durchgesetzt hatten
(T. 25: 4, 5), was namentlich in Dolenjske Toplice wahrzunehmen ist.68 Ihre Verwendung in jün:> gerer Zeit beweisen auch einzelne Gräber von Magdalenska gora. In Grab V/6—7 ist sie kombig niert mit einer Situla, die in den Kreis der jüngeren Situlendenkmäler zu setzen ist,69 in Grab 11/11
aber mit zwei Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Pferdekopf am Fussende (Abb. 55: 1,
3, 4), das übrigens auch in die Vornegauer Zeit gehören kann. 70
Von den drei grossen Zentren dieses Fibeltyps hatte Dolenjsko die stärkste Ausstrahlungskraft
(Abb. 18), denn diese Fibeln trifft man in zahlreichen Exemplaren in den östlichen Ländern an,
• sowohl auf Glasinac als auch in der pannonischen Welt. In diesem Gebiet bietet sich aufgrund
der Fibeln mit viereckiger Fussplatte (Abb. 45: 10) die Möglichkeit eines Vergleichs des »griechi
schen und des italischen« chronologischen Konzepts, das, einerseits mit Funden aus Atenica und
aus Novi Pazar, andererseits aus Stična, doch als Entstehungszeit der Fibeln des V. Typs den Beginn
des 5. Jh. bestätigt.71
Die Fibeln der Variante I b binden sich formal an die Fibeln der Variante I a (Abb. 11; 12),
nur ahmen sie mit dem bikonischen Knopf nebst Zäpfchen am Fuss den i n . Fibeltyp nach, zu
gleich kann man ihnen jedoch auch eine gewisse Ähnlichkeit mit manchen Bologneser Fibeln nicht
absprechen (Abb. 6: a). So vereinigen sie in sich zwei oder vielleicht sogar drei unterschiedliche
Konzepte der Certosafibeln. Dies deutet auch ihr Zeitverhältnis zu den oben erwähnten Fibeln
an, denn sie gehören zur »zweiten Generation« der Certosafibeln.
In Dolenjsko sind sie vergesellschaftet mit der Fusszier- und der Tierfibel (Abb. 19: 1—3),
"aber auch mit den kleinen Fibeln mit stempelartigen Knopf,72 was darauf hinweist, dass sie im
Komplex des Horizontes der Certosafibeln eigentlich früh auftreten. Hingegen trifft man sie nie
an in Verbindung mit Schlangenfibeln und den übrigen Fundgegenständen des Vorcertosa-Horizonts, die sich häufig unter den Beifunden der bereits oben vorgestellten Typen der Certosafibeln
befinden (I a — V). Am besten wird die Zeit dieser Fibelmode durch zwei Gräber von Magdalenska
gora angezeigt, wo Grab XHI/153 (Abb. 19) an den Beginn, Grab V/6—7 dagegen ans Ende ihrer
Verwendung fällt.78
In Most na Soči erscheinen sie im Komplex der Gräber, die eine verhältnismässig reine, für
die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristische Gruppe bilden.74 Ähnlich verhält es sich in Este. Grab
Carceri 3 stellt das Aufkommen dieser Fibeln in die Zeit Este III-Mitte. Die Armbrust-Federung
an der Fibel aus diesem Grab, wie wir sie auch noch an der gleichen Fibel aus dem Grab Benve
nuti 105 sehen können) verbindet aber die Este-Beispiele mit jenen aus Sv. Lucija, den Certosa
fibeln des Este-Kreises ist nämlich die Armbrust-Konstruktion fremd.75 Sie wurden zur selben
Zeit getragen (Abb. 23: 1—5) wie in Slowenien, wofür auch der Depotfund
aus dem nordwest
76
lichen Randgebiet der Po-Ebene Zeugnis ablegt — aus Arbedo Carinasca, bis wohin das Ver
breitungsgebiet dieser Variante des L Typs der Certosafibeln reichte (Abb. 20 &).
Die Fibeln der Typen IX a, VI und VH a präsentieren uns drei Spangengruppen, nur dass
jede von ihnen häufiger und als Charakteristikum in einem der drei kulturellen Brennpunkte auf
tritt — IX a in Este, VI in der Sv. Lucija-Gruppe und VH o in Dolenjsko.
Eine Art Verwandtschaft mit den Fibeln aus Padua (Abb. 9: 1, 3) zeigen die Este-Fibeln der
Variante IX a (Abb. 21: 4, 7), die eben für Este charakteristisch sind. Erst die jüngeren, grösseren,
schlankeren und gestreckteren Exemplare dieser Variante erscheinen anderswo (Abb. 22).77
Mit den Gräbern Benvenuti 111 und Canavedo 270 (Abb. 21) ist die Erscheinung dieser Fibeln
in der Zeitspanne des Horizontes Este III-Mitte erwiesen, was durch charakteristische Begleitfunde,
wie z. B. Fibeln mit bandförmigem Bügel,
Schlangenfibeln, Certosafibeln des Typs V und Armringe
mit profilierten Enden bezeugt wird.78 Häufig sind sie namentlich in jüngerer Zeit, was die Gräber
dokumentieren, wo sie mit kleinen Drahtohrringen mit Spiralende (cfr. Abb. 32: 5), durchbroche
nen Gürtelhaken und Fibeln des X. Typs vergesellschaftet sind.79
429
Wegen des Fehlens von Grabeinheiten ist es unmöglich, ein klares chronologisches Bild der
Fibeln dieser Variante für Slowenien zu geben. Nur als Stützpunkt kann das in die Zeit Sv. Lucija
II b 2/c gehörende Grab S 1323 aus Most na Soči dienen. Die einzelnen Fibeln dieser Variante
sind jedoch vergleichsweise spät sowie von reichlich lokaler Ausführung und werden durch die
Gräber aus Idrija bei Bača und aus Koritnica in die Zeit des Übergangs aus der Späthallstatt- in
80
die frühe Latenezeit eingeordnet.
Den VI. Typ der Certosafibeln hat die Sveta-Lucija-Gruppe ausgebildet. Die Entwicklung
81
dieses Typs setzt mit den zwei Fibeln aus Grab S 1561 aus Most na Soči ein. Ihr Aufkommen
82
knüpft sich also an die Zeit Sv. Lucija II b (2), getragen werden sie jedoch auch noch im fol
genden Horizont. Unter den Beifunden sind südostalpine Tierfibeln, Waffen, Gürtelhaken und
unornamentierte Situlen zu nennen (Abb. 23: 6—11; 24), alles charakteristische Formen des jüngsten
Horizonts der Sveta-Lucija-Gruppe.83
Auch in Este ist dieser Fibeltyp zahlreich vertreten (Abb. 23: 4, 5) und erscheint zur selben
Zeit wie im Lucija-Raum. Dies künden Funde wie z. B. die Fibeln mit bandförmigem Bügel und
Fibeln des Typs V und I b (Abb. 23: 1—3), doch sind sie üblicher in der Zeit Este IH-spät.84
Die Verbreitung der Fibeln des VI. Typs im übrigen südöstlichen Voralpenraum zeigt den
Ausstrahlungsradius des Lucija — Este — Kreises (Abb. 25). Die Verwendung der ArmbrustKonstruktion bei diesen Fibeln (Variante V) hat aber keinen chronologischen, sondern einen räum
lichen Beiklang, denn ausser bei der Lucija-Gruppe kommt sie an Exemplaren aus Dolenjsko und
aus Donja dolina vor (Abb. 25 J^).
Den Certosafibeln des VII. Typs mit ihren Varianten begegnen wir im Raum von Bologna
bis Bosnien (Abb. 26, 44, 42). Für die Kennzeichnung ihres Erscheinens sind bedeutsam die Fibeln
der Variante a, vor allem in Dolenjsko.
In dieser Region treten sie in Erscheinung als modische Neuheit in der Männertracht im Rah
men des Horizonts
der Certosafibel, wie namentlich die Gräber aus Dolenjske Toplice beweisen
(T. H ; 60: 4—6).85 Ihre Verwendung dehnt sich noch bis in den Negauer Horizont aus, was Grab
II /60 von Magdalenska gora verrät, dessen Beigaben auch die charakteristischen Koppelringe
einschliessen.86
Dieselbe Zeit findet sie auch in Bologna (Abb. 27) und Este, wo sie ebenso zahlreich noch in
den jüngeren Gräbern des Horizontes Este HI-spät vertreten sind.87
In den Lucija-Fundorten stösst man auf diesen Fibeltyp seltener. Erwiesen sind vorwiegend
kleinere Fibeln der Varianten b und c. Die sind jünger, sie sind ja in den Gräbern mit den Fibeln
des Typs X vergesellschaftet und datieren in die Zeit Sv. Lucija II c. 88 Dasselbe Bild bietet
einer
seits das Fundmaterial aus Este (Abb. 33), andererseits aus Dolenjsko (T. 22: 2; 66: 3),89 was den
Beweis dafür erbringt, dass die Fibeln dieser zwei Varianten erst Mitte des 5. Jh. erscheinen und
noch in jüngerer Zeit in Gebrauch bleiben.
Die Armbrust-Federung00 ist eine Besonderheit der Certosafibeln des slowenischen Raums,
sie tritt nämlich sporadisch an verschiedenen Fibeltypen auf — I, BT, VI und X, und ist das basische
Merkmal der Fibeln des XIH. Typs (Abb. 5). Die Armbrust-Federung an den Certosafibeln dieses
Typs wurde in etwas abgewandelter Form von älteren Fibeln Übernommen, wie z. B. den Tier-,
Pauken- und Fusszierfibeln, den einzelnen Fibeln des H. Typs und den ihnen ähnlichen mit pro
filiertem Bügel und Fusszier.91 Alle diese sind kennzeichnend für die Zeit des Aufkommens der
Fibeln mit Armbrust-Konstruktion
im breiteren südostalpinen Raum, bezeichnet als Este IIIMitte bzw. Sv. Lucija II b l. 9 2 Bei diesen Fibeln ist der Armbrustbügel in der Regel halbkreisförmig
über die Federungsschleifen unter den Fibelbügel geleitet (Abb. 19: 1). Dadurch unterscheiden
sie sich von der Federung der jüngeren Fibeln nicht nur des XHL Typs (Abb. 29: 3, T. 3: 4; 49:
2; 51: 4; 56: 1), sondern auch von den Tierfibeln mit nach vorn blickendem
Pferdekopf (Abb. 55:
93
3, 4, T. 69: 4, 5) und den südostalpinen Tierkopffibeln (T. 58: 1, 4), deren Armbrustbügel ein
rechteckiges Schema hat.
Das Konzept der Fibel des XIH. Typs
ist höchstwahrscheinlich von den Fusszierfibeln des
9
westhallstättischen Kreises übernommen. * Den Beweis dafür liefert das Grundschema dieser
Fibeln, das im übrigen durch Elemente der Certosafibel umgewandelt und bereichert ist.
Bei den Fibeln des XHL Typs sind Form, Grösse und auch die quergerillte Verzierung am
Bügel standardisiert, dennoch zerfallen sie wegen der unterschiedlichen Ausgestaltung bestimmter
Details in mehrere Varianten. Die Gruppe von Sv. Lucija kennt zwei Varianten dieses Fibeltyps:
die grösseren haben einen grossen kugeligen Fussknopf (Variante 6), die kleineren hingegen einen
platten Knopf von Barettform
(Variante a, Abb. 29: 3). Beide Varianten sind oft am Bügel mit
Längsleisten ornamentiert.95 In Dolenjsko sind ausser den kleinen, den Fibeln von Sv. Lucija
ähnlichen,
nur dass sie einen kugeligen Knopf haben und unornamentiert sind {Variante a, T. 74:
10),96 zwei Fibelvarianten üblich: e und d. Da die ersten in Vače, die zweiten auf Magdalenska
430
gora zahlreicher sind, repräsentieren sie die einzelnen Verfertigungszentren. So bringen diese Fibel
varianten die räumlichen Eigenheiten der einzelnen slowenischen Fazies zum Ausdruck, innerhalb
ihres Rahmens aber sind sie noch ein Hinweis auf die Gestaltungs- und Verfertigungszentren
(Abb. 28).
Die Fibeln des XHI. Typs kommen in der Zeit auf, die Grab XIII/55 von Magdalenska gora
97
mit der figural verzierten Situla der klassischen Situlenkunst von Dolenjsko repräsentiert. Für
dieselbe Zeit spricht noch eine Reihe von Gräbern, die zeigen, dass dieser Fibeltyp im Rahmen
des Horizonts der Certosafibeln jünger ist. Zu den ältesten Gräbern mit dieser Fibel gehört das
Grab aus dem Grabhügel Kocijan von Magdalenska gora, das auch noch Certosafibeln des H.
und V. Typs sowie eine Paukenfibel enthält. In Novo mesto deutet auf diese Zeit das im inneren
(älteren) Gräberkreis des Grabhügels aus Ha D2/3 liegende 98Grab 11/19 hin. Ein ähnliches Bild
bieten auch die Grabhügel VI und VII aus Dolenjske Toplice. In den Komplex der Gräber dieses
Horizonts reihen sich noch die Einheiten
aus dem Malensek-Grabhügel aus Novo mesto, aus Vintarjevec und aus Koritnica ein. 99 Ebenso finden sich in Most na Soči derartige Fibeln in den für
die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristischen Gräbern (Abb. 29).
Sie bleiben noch im Negauer Horizont in Gebrauch, was durch Beifunde bezeugt wird, wie
z. B. die südostalpine Tierkopffibel (T. 32: 4, 7), mehrere Torques, und in Grab XHI/8, aus Brezje
der reparierte100Gürtelhaken, ausgeführt im Stil der Situlen101von Magdalenska gora-Valična vasNovo mesto. Einzelbeispiele, wie z. B. in Idrija bei Bača dauern auch noch in die Latenezeit
hinein.
Aus dem slowenischen Raum haben sich die Fibeln des XHL Typs auch in die Nachbarländer
verbreitet. So hat die Gruppe von Sveta Lucija aufs Alpengebiet eingewirkt, während die Aus
strahlung von Dolenjsko ostwärts gerichtet war, von woher auch lokale Ausfülirungen dieser Fibeln
bekannt sind (Abb. 30).
Mit dem Massenvorkommen der Certosafibeln des X. Typs äussert sich zum letztenmal in
der Hallstattzeit eine breitere Gemeinschaft der längs und im Innenbereich der Alpen liegenden
Länder (Abb. 31), deren eigenen Ausdruck die lokalen Adaptierungen dieses Fibeltyps wiederAus Este sind im Rahmen dieses Typs verhältnismässig kleine Fibeln mit winzigem Knöpfche
am Bügel bekannt, wodurch sie mit den bolognischen verwandt sind (Abb. 6: c), mit denen sie
auch gleichzeitig sind. Das beweisen Gräber, wie z. B. Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 oder
Benvenuti 115, unter deren Beigaben sich kleine Fibeln mit Stempelknopf,
Certosafibeln des L,
IV., V. und VRT. Typs, Dreipass- und Körbchenanhänger befinden.102
In ihrer klassischen Ausführung, welche den grossen (Abb. 32: 1, 2) wie auch den etwas klei
neren (Abb. 33: 3) Certosafibeln des X. Typs gemeinsam ist, sind sie charakteristisch für den Ho
rizont Este HI-spät. Die Dauer ihrer Verwendung künden die Gräber Capodaglio 38
und Boldu
Dolfin 52/53, vereinzelte Exemplare halten sich aber auch in die Latenezeit hinein.103
Ein ähnliches Bild bietet der Sv. Lucija — Dolenjsko — Kreis. Im oberen Sočagebiet bilden
die Gräber mit Fibeln des X. Typs eine sehr reine, einheitliche Gruppe, weshalb nur die seltenen
Beifunde ihre zeitliche Einordnung ermöglichen. Die zwei massiven Schlangenfibeln aus Grab S
2318 aus Most na Soči 104
(Abb. 34) schalten sich in den Zeithorizont der breiteren Po-Raum der
späten Hallstattzeit ein. Mit demselben Kreis und derselben Zeit verknüpfen die Fibeln auch
die Waffen, eine Neuheit in den Gräbern von Sv. Lucija II c. Ausser in der Gruppe von Sv. Lucija
erscheinen Waffen in den Gräbern des weiteren Raumes von Caput Adriae, ja, man stösst darauf
sowohl im nahen innerkrainisch —• karstischem Gebiet, als auch jenseits der Adria, wo diese Er
scheinung durch die attische Keramik datiert wird.105 Andererseits verknüpfen sie die Waffen
auch mit Dolenjsko, denn neben dem Tüllenbeil (cfr. Abb. 24: 4) ist in den Gräbern von Sv. Lucija
auch das Lochbeil häufig, ein Kennzeichen des slowenischen Gebiets der späten Hallstattzeit.106
Die Fibeln des X. Typs sind in Dolenjsko die Leitform des Negauer Horizonts (T. 25: 2—5
usw.). Doch erscheinen sie allem Anschein nach gleichzeitig wie im Sočagebiet und in Este, es gibt
nämlich keinen Beweis für ihre Retardierung in der Mode, da die Gräber in allen drei Bereichen
ähnliche, ja sogar gleiche Beifunde aufweisen.107 Wie in Este werden sie längere Zeit allgemein
getragen, denn sie kommen gemeinsam mit profilierten bleiernen
Armringen, grossen Lanzen
spitzen und Lappenbeilen vor (T. 66: 14; 70: 1—4; 29: 3), 108 also jüngeren Elementen im Rahmen
des Negauer Horizonts. Einige Fibeln des X. Typs begegnen sich in Form der Varianten g bzw.
h auch mit latenezeitlichen
Funden, wie einige Gräber aus innerkrainischen Fundorten und aus
Vinica erweisen.109
Die Mannigfaltigkeit des Verbreitungsgebiets der Certosafibeln des X. Typs manifestiert sich
durch eine Variantenreihe. Die Fibeln der Variante a gehören der Po-Ebene an und ihre Ausbrei
tung ist auf den Raum der Golasecca-Kultur gerichtet (Abb. 35 0 ). Die grossen Fibeln der Vari431
Wegen des Fehlens von Grabeinheiten ist es unmöglich, ein klares chronologisches Bild der
Fibeln dieser Variante für Slowenien zu geben. Nur als Stützpunkt kann das in die Zeit Sv. Lucija
II b 2/c gehörende Grab S 1323 aus Most na Soči dienen. Die einzelnen Fibeln dieser Variante
sind jedoch vergleichsweise spät sowie von reichlich lokaler Ausführung und werden durch die
Gräber aus Idrija bei Bača und aus Koritnica in die Zeit des Übergangs aus der Späthallstatt- in
80
die frühe Latenezeit eingeordnet.
Den VI. Typ der Certosafibeln hat die Sveta-Lucija-Gruppe ausgebildet. Die Entwicklung
81
dieses Typs setzt mit den zwei Fibeln aus Grab S 1561 aus Most na Soči ein. Ihr Aufkommen
82
knüpft sich also an die Zeit Sv. Lucija II b (2), getragen werden sie jedoch auch noch im fol
genden Horizont. Unter den Beifunden sind südostalpine Tierfibeln, Waffen, Gürtelhaken und
unornamentierte Situlen zu nennen (Abb. 23: 6—11; 24), alles charakteristische Formen des jüngsten
Horizonts der Sveta-Lucija-Gruppe.83
Auch in Este ist dieser Fibeltyp zahlreich vertreten (Abb. 23: 4, 5) und erscheint zur selben
Zeit wie im Lucija-Raum. Dies künden Funde wie z. B. die Fibeln mit bandförmigem Bügel und
Fibeln des Typs V und I b (Abb. 23: 1—3), doch sind sie üblicher in der Zeit Este IH-spät.84
Die Verbreitung der Fibeln des VI. Typs im übrigen südöstlichen Voralpenraum zeigt den
Ausstrahlungsradius des Lucija — Este — Kreises (Abb. 25). Die Verwendung der ArmbrustKonstruktion bei diesen Fibeln (Variante V) hat aber keinen chronologischen, sondern einen räum
lichen Beiklang, denn ausser bei der Lucija-Gruppe kommt sie an Exemplaren aus Dolenjsko und
aus Donja dolina vor (Abb. 25 J^).
Den Certosafibeln des VII. Typs mit ihren Varianten begegnen wir im Raum von Bologna
bis Bosnien (Abb. 26, 44, 42). Für die Kennzeichnung ihres Erscheinens sind bedeutsam die Fibeln
der Variante a, vor allem in Dolenjsko.
In dieser Region treten sie in Erscheinung als modische Neuheit in der Männertracht im Rah
men des Horizonts
der Certosafibel, wie namentlich die Gräber aus Dolenjske Toplice beweisen
(T. H ; 60: 4—6).85 Ihre Verwendung dehnt sich noch bis in den Negauer Horizont aus, was Grab
II /60 von Magdalenska gora verrät, dessen Beigaben auch die charakteristischen Koppelringe
einschliessen.86
Dieselbe Zeit findet sie auch in Bologna (Abb. 27) und Este, wo sie ebenso zahlreich noch in
den jüngeren Gräbern des Horizontes Este HI-spät vertreten sind.87
In den Lucija-Fundorten stösst man auf diesen Fibeltyp seltener. Erwiesen sind vorwiegend
kleinere Fibeln der Varianten b und c. Die sind jünger, sie sind ja in den Gräbern mit den Fibeln
des Typs X vergesellschaftet und datieren in die Zeit Sv. Lucija II c. 88 Dasselbe Bild bietet
einer
seits das Fundmaterial aus Este (Abb. 33), andererseits aus Dolenjsko (T. 22: 2; 66: 3),89 was den
Beweis dafür erbringt, dass die Fibeln dieser zwei Varianten erst Mitte des 5. Jh. erscheinen und
noch in jüngerer Zeit in Gebrauch bleiben.
Die Armbrust-Federung00 ist eine Besonderheit der Certosafibeln des slowenischen Raums,
sie tritt nämlich sporadisch an verschiedenen Fibeltypen auf — I, BT, VI und X, und ist das basische
Merkmal der Fibeln des XIH. Typs (Abb. 5). Die Armbrust-Federung an den Certosafibeln dieses
Typs wurde in etwas abgewandelter Form von älteren Fibeln Übernommen, wie z. B. den Tier-,
Pauken- und Fusszierfibeln, den einzelnen Fibeln des H. Typs und den ihnen ähnlichen mit pro
filiertem Bügel und Fusszier.91 Alle diese sind kennzeichnend für die Zeit des Aufkommens der
Fibeln mit Armbrust-Konstruktion
im breiteren südostalpinen Raum, bezeichnet als Este IIIMitte bzw. Sv. Lucija II b l. 9 2 Bei diesen Fibeln ist der Armbrustbügel in der Regel halbkreisförmig
über die Federungsschleifen unter den Fibelbügel geleitet (Abb. 19: 1). Dadurch unterscheiden
sie sich von der Federung der jüngeren Fibeln nicht nur des XHL Typs (Abb. 29: 3, T. 3: 4; 49:
2; 51: 4; 56: 1), sondern auch von den Tierfibeln mit nach vorn blickendem
Pferdekopf (Abb. 55:
93
3, 4, T. 69: 4, 5) und den südostalpinen Tierkopffibeln (T. 58: 1, 4), deren Armbrustbügel ein
rechteckiges Schema hat.
Das Konzept der Fibel des XIH. Typs
ist höchstwahrscheinlich von den Fusszierfibeln des
9
westhallstättischen Kreises übernommen. * Den Beweis dafür liefert das Grundschema dieser
Fibeln, das im übrigen durch Elemente der Certosafibel umgewandelt und bereichert ist.
Bei den Fibeln des XHL Typs sind Form, Grösse und auch die quergerillte Verzierung am
Bügel standardisiert, dennoch zerfallen sie wegen der unterschiedlichen Ausgestaltung bestimmter
Details in mehrere Varianten. Die Gruppe von Sv. Lucija kennt zwei Varianten dieses Fibeltyps:
die grösseren haben einen grossen kugeligen Fussknopf (Variante 6), die kleineren hingegen einen
platten Knopf von Barettform
(Variante a, Abb. 29: 3). Beide Varianten sind oft am Bügel mit
Längsleisten ornamentiert.95 In Dolenjsko sind ausser den kleinen, den Fibeln von Sv. Lucija
ähnlichen,
nur dass sie einen kugeligen Knopf haben und unornamentiert sind {Variante a, T. 74:
10),96 zwei Fibelvarianten üblich: e und d. Da die ersten in Vače, die zweiten auf Magdalenska
430
gora zahlreicher sind, repräsentieren sie die einzelnen Verfertigungszentren. So bringen diese Fibel
varianten die räumlichen Eigenheiten der einzelnen slowenischen Fazies zum Ausdruck, innerhalb
ihres Rahmens aber sind sie noch ein Hinweis auf die Gestaltungs- und Verfertigungszentren
(Abb. 28).
Die Fibeln des XHI. Typs kommen in der Zeit auf, die Grab XIII/55 von Magdalenska gora
97
mit der figural verzierten Situla der klassischen Situlenkunst von Dolenjsko repräsentiert. Für
dieselbe Zeit spricht noch eine Reihe von Gräbern, die zeigen, dass dieser Fibeltyp im Rahmen
des Horizonts der Certosafibeln jünger ist. Zu den ältesten Gräbern mit dieser Fibel gehört das
Grab aus dem Grabhügel Kocijan von Magdalenska gora, das auch noch Certosafibeln des H.
und V. Typs sowie eine Paukenfibel enthält. In Novo mesto deutet auf diese Zeit das im inneren
(älteren) Gräberkreis des Grabhügels aus Ha D2/3 liegende 98Grab 11/19 hin. Ein ähnliches Bild
bieten auch die Grabhügel VI und VII aus Dolenjske Toplice. In den Komplex der Gräber dieses
Horizonts reihen sich noch die Einheiten
aus dem Malensek-Grabhügel aus Novo mesto, aus Vintarjevec und aus Koritnica ein. 99 Ebenso finden sich in Most na Soči derartige Fibeln in den für
die Zeit Sv. Lucija II b 2 charakteristischen Gräbern (Abb. 29).
Sie bleiben noch im Negauer Horizont in Gebrauch, was durch Beifunde bezeugt wird, wie
z. B. die südostalpine Tierkopffibel (T. 32: 4, 7), mehrere Torques, und in Grab XHI/8, aus Brezje
der reparierte100Gürtelhaken, ausgeführt im Stil der Situlen101von Magdalenska gora-Valična vasNovo mesto. Einzelbeispiele, wie z. B. in Idrija bei Bača dauern auch noch in die Latenezeit
hinein.
Aus dem slowenischen Raum haben sich die Fibeln des XHL Typs auch in die Nachbarländer
verbreitet. So hat die Gruppe von Sveta Lucija aufs Alpengebiet eingewirkt, während die Aus
strahlung von Dolenjsko ostwärts gerichtet war, von woher auch lokale Ausfülirungen dieser Fibeln
bekannt sind (Abb. 30).
Mit dem Massenvorkommen der Certosafibeln des X. Typs äussert sich zum letztenmal in
der Hallstattzeit eine breitere Gemeinschaft der längs und im Innenbereich der Alpen liegenden
Länder (Abb. 31), deren eigenen Ausdruck die lokalen Adaptierungen dieses Fibeltyps wiederAus Este sind im Rahmen dieses Typs verhältnismässig kleine Fibeln mit winzigem Knöpfche
am Bügel bekannt, wodurch sie mit den bolognischen verwandt sind (Abb. 6: c), mit denen sie
auch gleichzeitig sind. Das beweisen Gräber, wie z. B. Franchini 21, Muletti Prosdocimi 257 oder
Benvenuti 115, unter deren Beigaben sich kleine Fibeln mit Stempelknopf,
Certosafibeln des L,
IV., V. und VRT. Typs, Dreipass- und Körbchenanhänger befinden.102
In ihrer klassischen Ausführung, welche den grossen (Abb. 32: 1, 2) wie auch den etwas klei
neren (Abb. 33: 3) Certosafibeln des X. Typs gemeinsam ist, sind sie charakteristisch für den Ho
rizont Este HI-spät. Die Dauer ihrer Verwendung künden die Gräber Capodaglio 38
und Boldu
Dolfin 52/53, vereinzelte Exemplare halten sich aber auch in die Latenezeit hinein.103
Ein ähnliches Bild bietet der Sv. Lucija — Dolenjsko — Kreis. Im oberen Sočagebiet bilden
die Gräber mit Fibeln des X. Typs eine sehr reine, einheitliche Gruppe, weshalb nur die seltenen
Beifunde ihre zeitliche Einordnung ermöglichen. Die zwei massiven Schlangenfibeln aus Grab S
2318 aus Most na Soči 104
(Abb. 34) schalten sich in den Zeithorizont der breiteren Po-Raum der
späten Hallstattzeit ein. Mit demselben Kreis und derselben Zeit verknüpfen die Fibeln auch
die Waffen, eine Neuheit in den Gräbern von Sv. Lucija II c. Ausser in der Gruppe von Sv. Lucija
erscheinen Waffen in den Gräbern des weiteren Raumes von Caput Adriae, ja, man stösst darauf
sowohl im nahen innerkrainisch —• karstischem Gebiet, als auch jenseits der Adria, wo diese Er
scheinung durch die attische Keramik datiert wird.105 Andererseits verknüpfen sie die Waffen
auch mit Dolenjsko, denn neben dem Tüllenbeil (cfr. Abb. 24: 4) ist in den Gräbern von Sv. Lucija
auch das Lochbeil häufig, ein Kennzeichen des slowenischen Gebiets der späten Hallstattzeit.106
Die Fibeln des X. Typs sind in Dolenjsko die Leitform des Negauer Horizonts (T. 25: 2—5
usw.). Doch erscheinen sie allem Anschein nach gleichzeitig wie im Sočagebiet und in Este, es gibt
nämlich keinen Beweis für ihre Retardierung in der Mode, da die Gräber in allen drei Bereichen
ähnliche, ja sogar gleiche Beifunde aufweisen.107 Wie in Este werden sie längere Zeit allgemein
getragen, denn sie kommen gemeinsam mit profilierten bleiernen
Armringen, grossen Lanzen
spitzen und Lappenbeilen vor (T. 66: 14; 70: 1—4; 29: 3), 108 also jüngeren Elementen im Rahmen
des Negauer Horizonts. Einige Fibeln des X. Typs begegnen sich in Form der Varianten g bzw.
h auch mit latenezeitlichen
Funden, wie einige Gräber aus innerkrainischen Fundorten und aus
Vinica erweisen.109
Die Mannigfaltigkeit des Verbreitungsgebiets der Certosafibeln des X. Typs manifestiert sich
durch eine Variantenreihe. Die Fibeln der Variante a gehören der Po-Ebene an und ihre Ausbrei
tung ist auf den Raum der Golasecca-Kultur gerichtet (Abb. 35 0 ). Die grossen Fibeln der Vari431
ante e sind Gemeingut des breiteren Raumes von Bologna bis Lika (Abb. 31 A)- Die Unterschiede
zwischen den kleineren Fibeln widerstrahlen aber die unterschiedlichen Herstellungszentren. So
trifft man auf die Fibeln der Variante 6 vorwiegend im Kreis von Sv. Lucija — Istrien, auf jene
der Variante c dagegen im östlichen Teil Sloweniens (Abb. 35). Die Varianten g und h sind kenn
zeichnend für den südwestlichen Teil des slowenischen Raumes und für die benachbarten japodischen Regionen (Abb. 52).
Die Certosafibeln des XI. Typs widerstrahlen ebenfalls den Gestaltungsstil der einzelnen Be
reiche. So sind in Dolenjsko massivere Fibelformen (Abb. 37: 1, T. 6: 6; 88: 5), im Westen Slowe
niens und in Lika hingegen schlankere und gestrecktere Schemen charakteristisch (T. 5: 2, 3Abb. 36).
Der Fibeltyp XI tritt in der Frühperiode des Negauer Horizonts in Erscheinung, was am besten
Grab IV/3 aus Novo mesto zeigt.110 Dieses Grab, sein klassischer Repräsentant, liegt im inneren
Kreis der Südgruppe der Grabhügel-Gräber, woran sich noch zwei Gräberreihen der äusseren
Kreise dieser Gruppe anschliessen, welche die Zeitdauer des Negauer Horizonts bezeichnen. Das
Grab XIII/37 von Magdalenska gora mit Beigaben von ausgeprägt junger Herkunft (Abb. 37)111
illustriert die Dauer der Tracht dieser Fibeln durch die ganze Späthallstattzeit.
In dieselbe Zeit gehören die unzähligen Certosafibeln des VHL Typs (Abb. 38). Ihre Einord
nung ist lediglich auf den Grabeinheiten aus Dolenjske Toplice und auf dem Fundekomplex aus
Valična vas begründet.112 Im Grab XI/20 sind sie vergesellschaftet mit einem Armring aus Blei
und runden Gürtelbeschlägen (T. 66: 13—23), in Grab III/4 mit einer latenoiden Fibel (T. 19:
9, 7), 113 was sie im Rahmen des Negauer Horizonts als verhältnismässig späte Erscheinung aus
weist.
Unter die Spätvarianten der Certosafibeln gliedern sich noch die kleinen Fibeln (6 und c-Variante) des IX. Typs ein. Auf ihre Entstehungszeit deutet schon das Grundschema beider Varianten
hin, das ein Gestaltungsmerkmal der späten Certosafibeln ist.114
Von den Begleitfunden der ziemlich bescheidenen Gräber ist in Este die grobe Keramik cha
rakteristisch. Sie besteht aus Töpfen und Schüsseln sowie aus mit waagerechten Rillen verzierten
Gefässen. Das ist, vergleichen mit der »feinen«, gewöhnlich ins Grab beigelegten Este-Keramik
ungewöhnlich, weswegen diese Gräber eine Sondergruppe darstellen. Dreipass- (Abb. 39: 4) und
Bulla-Anhänger binden diese Gräber an die Zeit des Horizonts Este HI-spät, während die mittellatenzeitliche Fibel (Abb. 39: 3) zugunsten einer jüngeren Zeit spricht. So wird mit den Gräbern
Capodaglio 37 und Randi 37 (Abb. 39: 1—8) die Zeitdauer der Mode dieser Fibeln bezeichnet.115
Auch die Gräber mit derartigen Fibeln aus Idrija bei Bača gehören
derselben Zeit an. Ihr Fund
bestand ist, ähnlich wie in Este, noch überwiegend hallstättisch, 11Gdoch verschieden von jenem
im benachbarten Most na Soči, was den Beweis dafür erbringt, dass sie wahrscheinlich jünger als
der Zeithorizont Sv. Lucija II c sind. Einzelexemplare dieser Fibel haben sich noch in die11 frühe
Römerzeit hinein gehalten, wie Grab Rebato 32 aus Este mit seiner Tiberiusmünze bezeugt. '
Beinahe harock muten die Verzierungen der Fibeln der Typen Xu. und VII. an (e, / ) , die letzte
hallstättische Ausführungsform der Certosafibeln. Beide Typen wurden noch in der Tracht der
Latenezeit beibehalten.
Die Lage
des Grabes II/2 aus Novo mesto am äussersten Rand des äusseren Grabkreises des
118
Grabhügels ist der beste Verkünder der Mode des XII. Fibeltyps, denn sie bezeichnet die Ab
schlussphase des Negauer Horizonts, was auch die Beifunde, wie z. B. die zwei Armringe mit Schlan
genenden bestätigen.119 Zur gleichen Zeit ist zu zählen noch das Grab aus Dolenjske Toplice (T.
78:1—11), seine Fibel ist nämlich ganz gleich wie die beiden aus Novo mesto, wie auch das Lappen
beil (T. 78: 10) ein charakteristischer
Typ der jüngeren Gräber im Gräberkomplex dieses Fundortes
120
ist. Grab 117 aus Šmihel beweist, dass die südostalpinen Länder in dieser Zeit bereits Fibeln
nach Latene-Schemen kennen.
Das Verbreitungsgebiet der Fibeln des Xu. Typs bietet einen Hinweis dafür, dass sie ein aus
geprägtes Kulturgut des südslowenischen Raumes und der Nachbarregionen von Lika bis Sana
sind (Abb. 41). In der westslowenisch-alpinen Welt sind aber mit ihnen die verwandten Fibeln
der Variante VII e gleichzeitig (Abb. 42).
Da die Grabeinheiten mit dem Fibeltyp VII. der Variante e nicht erhalten sind, ist ihre zeit
liche Einstufung erschwert. Doch wird mit Grab 30 aus Idrija bei
Bača, dessen Fundbestand eine
Fibel des frühlatenezeitlichen Schemas der Zeit Lt B einschliesst,121 die Zeit ihrer Tracht dargestellt.
Die Fibeln des Typs VII / bringen die lokalen Merkmale der einzelnen Bereiche zum Ausdruck.
Die seltenen Grabeinheiten des slowenischen Raumes aus Idrija bei Bača, Socerb und Vinica bieten
eben wegen ihrer lokalen Eigentümlichkeiten nicht gerade die besten Stützpunkte für deren chro
nologische Bestimmung. Doch wird ihre zeitliche Position durch die Kulturumwelt dokumentiert,
432
aus der sie hervorgegangen sind, die Fundorte mit diesen Fibeln reihen sich ja in den Horizont
fäer Gräberfelder zwischen Soča und Una ein (Abb. 42), der am besten in Jezerine datiert ist, wo
122
die Fibelvariante/ des VII. Typs am häufigsten in der Zeit Lt B2 — C ist.
< Dass die Entwicklung der Certosafibeln diese Gestaltungsstufe tatsächlich erst um das J. 300
y. u. Z. erreicht hat, beweisen die verwandten, obwohl wieder völlig lokalen Fibeln des ligurischen
Bereichs, wo sie mit der charakteristischen
Keramik, die auch eine etruskisch-campagnische Kylix
123
in sich schliesst, in das 3. Jh. datiert sind. (sl. 42 f . )
Die Alpen
Im nördlichen Randgebiet der Po-Ebene und in südalpinen Tälern beginnt die Certosafibel
zur Zeit des Depots-Horizonts — aus Romallo und Dercolo sowie Arbedo Cerinasca und Obervintl — zur Geltung zu kommen.
Die meisten Typen von Certosafibeln stellt das Depot aus Arbedo Cerinasca vor. Darin sind
dem südostalpin-estischen Bereich entstammende (II und 16 — Abb. 43, 20), wie
auch für diesen
Raum kennzeichnende Fibeln enthalten (Xo und VIIc — Abb. 35 0, 44 A)-124 Das der Mitte
125
des 5. Jh. zugehörende Depot datiert zugleich die Einführung der Mode der Certosafibeln in
diesen Gegenden. Diese Tatsache wird auch durch die Fibeln des EL, Typs aus Romallo und Castel
Telvana bestätigt, denn zusammen mit der Fibel aus Arbedo sind sie lediglich als Beweis der Aus
strahlung des slowenischen Raumes anzusehen (Abb. 43), wo sie früher in Erscheinung treten.
Für dieselbe Zeit deuten eine solche Verbindung auch die Mitte des 5. Jh. in den Stammzentren
(Abb. 25) allgemein verwendeten Fibeln des VI. Typs aus dem Depot in Obervintl.128 Dieses Depot
verknüpfen mit dem Fund aus Arbedo noch zahlreiche Fibeln der Variante VII c und vereinzelte
Schlangen- und Paukenfibeln, die alle zugunsten der Gleichzeitigkeit des oben erwähnten DepotsHorizonts sprechen.127
Der Fibel der Variante X a aus dem Arbedo-Depot gleichen die zwei Fibeln aus den Gräbern
141 aus Ca Moria und 25 aus Pianezzo, unter deren Beifunden sich kleinere Schlangenfibeln und
Keramik befinden, wie sie für die Zeit der Golasecca-Stufe HI-früh bzw. Tessin C charakteristisch
sind.128 (sl. 35 A . ) Zu den späten, auch formal entwickelteren Fibeln dieser Variante zählen die
Fibeln aus Grab 56 in Arbedo Cerinasca, wo auch noch eine jüngere Fibel der Variante X m ist.129
(sl.52 A . ) Diese ist in Grab 21 aus Pianezzo mit einer grossen Fibel der Variante X / u n d einer
kleinen des XL Typs vergesellschaftet (Abb. 36). Grab 6 aus Brembatte Sotto mit einer Fibel
der Variante XI c und Grab 49 aus Dürrnberg mit einer Fibel der Variante X m stufen jedoch diese
Gräbergruppe deutlicher in die Zeit des späten 5. Jh. ein.130 Mit der stratigraphischen Lage des
Grahes 87 aus dem Gräberfeld Cerinasca d'Arbedo wird aber auch das relative Verhältnis der vor
gestellten Certosafibel-Typen
zum jüngeren Horizont mit den klassischen »Tessiner« Fibeln des
X. Typs angegeben131 (Abb. 22).
Aus der Nekropole Cerinasca d'Arbedo stammt noch eine Fibel des Typs IX o, gefunden im
selben Teil des Gräberfeldes wie die bereits erwähnte Fibel des Typs XI c und folglich aus derselben
Zeit stammend. Dies beweisen noch verwandte Exemplare aus
Gudo und Dalpe, entdeckt in Grä
bern, die in die späte Zeit der Stufe Tessin C datiert werden.132
Die Depots Dercolo, Obervintl und Cerinasca d'Arbedo werden auf die gleiche Stufe noch
durch die
in dieser Gebiet am zahlreichsten vertretenen Certosafibeln des Typs VII c gestellt (Abb.
133
44 A)- Für ihre Datierung ist ausserdem das reiche Grab mit Negauer Helm aus Ca Moria
wichtig. Dieses Grab verknüpfen mit den oben angeführten Gräbern 25 aus Pianezzo und 141
aus Ca Moria eine kleine Schlangenfibel und eine Bronzeziste, mit dem Arbedo-Depot aber eine
Stamnos-Situla, demnach gehört es in dieselbe Zeit — in den Horizont Golasecca Ill-früh.134 Damit
ist die Gleichzeitigkeit des Gebrauches dieser Fibeln im Alpen- und im Voralpenraum erwiesen.
Dass diese Fibelvariante gleichzeitig in der gesamten Alpenwelt aufkommt, bezeugen trotz
der schlecht erhaltenen Grabeinheiten im Etschtal die Gräber aus Dürrnberg bei Hallein. Grab
1/2 ist jünger als Grab 1/3
und ziemlich gleichzeitig mit Grab 1/1, das zwei Fibeln des Marzabotto-Typs Lt A aufweist.135 Ungefähr in dieselbe Zeit reihen sich noch andere Gräber aus diesem
Fundort ein, wie z. B. 32/2, 55/2 und das Grab mit einer Fibel dieser Variante aus WildenrothGrafrath.138
Grab 39/3 aus Dürrnberg enthält eine etwas jüngere Fibel des VEL Typs, ^gekennzeichnet durch
grössere Federungswindungen und gestrecktere Form, was sie unter die verwandten, gelegentlich
schon ziemlich degenerierten Exemplare dieses Typs im Raum nördlich der Alpen einreiht (Abb.
44 • ) . Dieses Grab ist verhältnismässig gleichzeitig mit den Gräbern 2 und 4 und gehört also in
die späte Lt A, möglicherweise bereits in die Übergangszeit in Lt Bl. Ähnliche Fibeln sind noch
im Gräberkomplex aus Richterskeller und aus Grab 12 aus Dürrnberg bekannt, die ebenfalls der
späten Lt A (2) zuzuzählen sind, manchenorts aber erhalten sie sich noch in die Zeit Lt Bl. 1 3 '
— Arheološki vestnik
433
ante e sind Gemeingut des breiteren Raumes von Bologna bis Lika (Abb. 31 A)- Die Unterschiede
zwischen den kleineren Fibeln widerstrahlen aber die unterschiedlichen Herstellungszentren. So
trifft man auf die Fibeln der Variante 6 vorwiegend im Kreis von Sv. Lucija — Istrien, auf jene
der Variante c dagegen im östlichen Teil Sloweniens (Abb. 35). Die Varianten g und h sind kenn
zeichnend für den südwestlichen Teil des slowenischen Raumes und für die benachbarten japodischen Regionen (Abb. 52).
Die Certosafibeln des XI. Typs widerstrahlen ebenfalls den Gestaltungsstil der einzelnen Be
reiche. So sind in Dolenjsko massivere Fibelformen (Abb. 37: 1, T. 6: 6; 88: 5), im Westen Slowe
niens und in Lika hingegen schlankere und gestrecktere Schemen charakteristisch (T. 5: 2, 3Abb. 36).
Der Fibeltyp XI tritt in der Frühperiode des Negauer Horizonts in Erscheinung, was am besten
Grab IV/3 aus Novo mesto zeigt.110 Dieses Grab, sein klassischer Repräsentant, liegt im inneren
Kreis der Südgruppe der Grabhügel-Gräber, woran sich noch zwei Gräberreihen der äusseren
Kreise dieser Gruppe anschliessen, welche die Zeitdauer des Negauer Horizonts bezeichnen. Das
Grab XIII/37 von Magdalenska gora mit Beigaben von ausgeprägt junger Herkunft (Abb. 37)111
illustriert die Dauer der Tracht dieser Fibeln durch die ganze Späthallstattzeit.
In dieselbe Zeit gehören die unzähligen Certosafibeln des VHL Typs (Abb. 38). Ihre Einord
nung ist lediglich auf den Grabeinheiten aus Dolenjske Toplice und auf dem Fundekomplex aus
Valična vas begründet.112 Im Grab XI/20 sind sie vergesellschaftet mit einem Armring aus Blei
und runden Gürtelbeschlägen (T. 66: 13—23), in Grab III/4 mit einer latenoiden Fibel (T. 19:
9, 7), 113 was sie im Rahmen des Negauer Horizonts als verhältnismässig späte Erscheinung aus
weist.
Unter die Spätvarianten der Certosafibeln gliedern sich noch die kleinen Fibeln (6 und c-Variante) des IX. Typs ein. Auf ihre Entstehungszeit deutet schon das Grundschema beider Varianten
hin, das ein Gestaltungsmerkmal der späten Certosafibeln ist.114
Von den Begleitfunden der ziemlich bescheidenen Gräber ist in Este die grobe Keramik cha
rakteristisch. Sie besteht aus Töpfen und Schüsseln sowie aus mit waagerechten Rillen verzierten
Gefässen. Das ist, vergleichen mit der »feinen«, gewöhnlich ins Grab beigelegten Este-Keramik
ungewöhnlich, weswegen diese Gräber eine Sondergruppe darstellen. Dreipass- (Abb. 39: 4) und
Bulla-Anhänger binden diese Gräber an die Zeit des Horizonts Este HI-spät, während die mittellatenzeitliche Fibel (Abb. 39: 3) zugunsten einer jüngeren Zeit spricht. So wird mit den Gräbern
Capodaglio 37 und Randi 37 (Abb. 39: 1—8) die Zeitdauer der Mode dieser Fibeln bezeichnet.115
Auch die Gräber mit derartigen Fibeln aus Idrija bei Bača gehören
derselben Zeit an. Ihr Fund
bestand ist, ähnlich wie in Este, noch überwiegend hallstättisch, 11Gdoch verschieden von jenem
im benachbarten Most na Soči, was den Beweis dafür erbringt, dass sie wahrscheinlich jünger als
der Zeithorizont Sv. Lucija II c sind. Einzelexemplare dieser Fibel haben sich noch in die11 frühe
Römerzeit hinein gehalten, wie Grab Rebato 32 aus Este mit seiner Tiberiusmünze bezeugt. '
Beinahe harock muten die Verzierungen der Fibeln der Typen Xu. und VII. an (e, / ) , die letzte
hallstättische Ausführungsform der Certosafibeln. Beide Typen wurden noch in der Tracht der
Latenezeit beibehalten.
Die Lage
des Grabes II/2 aus Novo mesto am äussersten Rand des äusseren Grabkreises des
118
Grabhügels ist der beste Verkünder der Mode des XII. Fibeltyps, denn sie bezeichnet die Ab
schlussphase des Negauer Horizonts, was auch die Beifunde, wie z. B. die zwei Armringe mit Schlan
genenden bestätigen.119 Zur gleichen Zeit ist zu zählen noch das Grab aus Dolenjske Toplice (T.
78:1—11), seine Fibel ist nämlich ganz gleich wie die beiden aus Novo mesto, wie auch das Lappen
beil (T. 78: 10) ein charakteristischer
Typ der jüngeren Gräber im Gräberkomplex dieses Fundortes
120
ist. Grab 117 aus Šmihel beweist, dass die südostalpinen Länder in dieser Zeit bereits Fibeln
nach Latene-Schemen kennen.
Das Verbreitungsgebiet der Fibeln des Xu. Typs bietet einen Hinweis dafür, dass sie ein aus
geprägtes Kulturgut des südslowenischen Raumes und der Nachbarregionen von Lika bis Sana
sind (Abb. 41). In der westslowenisch-alpinen Welt sind aber mit ihnen die verwandten Fibeln
der Variante VII e gleichzeitig (Abb. 42).
Da die Grabeinheiten mit dem Fibeltyp VII. der Variante e nicht erhalten sind, ist ihre zeit
liche Einstufung erschwert. Doch wird mit Grab 30 aus Idrija bei
Bača, dessen Fundbestand eine
Fibel des frühlatenezeitlichen Schemas der Zeit Lt B einschliesst,121 die Zeit ihrer Tracht dargestellt.
Die Fibeln des Typs VII / bringen die lokalen Merkmale der einzelnen Bereiche zum Ausdruck.
Die seltenen Grabeinheiten des slowenischen Raumes aus Idrija bei Bača, Socerb und Vinica bieten
eben wegen ihrer lokalen Eigentümlichkeiten nicht gerade die besten Stützpunkte für deren chro
nologische Bestimmung. Doch wird ihre zeitliche Position durch die Kulturumwelt dokumentiert,
432
aus der sie hervorgegangen sind, die Fundorte mit diesen Fibeln reihen sich ja in den Horizont
fäer Gräberfelder zwischen Soča und Una ein (Abb. 42), der am besten in Jezerine datiert ist, wo
122
die Fibelvariante/ des VII. Typs am häufigsten in der Zeit Lt B2 — C ist.
< Dass die Entwicklung der Certosafibeln diese Gestaltungsstufe tatsächlich erst um das J. 300
y. u. Z. erreicht hat, beweisen die verwandten, obwohl wieder völlig lokalen Fibeln des ligurischen
Bereichs, wo sie mit der charakteristischen
Keramik, die auch eine etruskisch-campagnische Kylix
123
in sich schliesst, in das 3. Jh. datiert sind. (sl. 42 f . )
Die Alpen
Im nördlichen Randgebiet der Po-Ebene und in südalpinen Tälern beginnt die Certosafibel
zur Zeit des Depots-Horizonts — aus Romallo und Dercolo sowie Arbedo Cerinasca und Obervintl — zur Geltung zu kommen.
Die meisten Typen von Certosafibeln stellt das Depot aus Arbedo Cerinasca vor. Darin sind
dem südostalpin-estischen Bereich entstammende (II und 16 — Abb. 43, 20), wie
auch für diesen
Raum kennzeichnende Fibeln enthalten (Xo und VIIc — Abb. 35 0, 44 A)-124 Das der Mitte
125
des 5. Jh. zugehörende Depot datiert zugleich die Einführung der Mode der Certosafibeln in
diesen Gegenden. Diese Tatsache wird auch durch die Fibeln des EL, Typs aus Romallo und Castel
Telvana bestätigt, denn zusammen mit der Fibel aus Arbedo sind sie lediglich als Beweis der Aus
strahlung des slowenischen Raumes anzusehen (Abb. 43), wo sie früher in Erscheinung treten.
Für dieselbe Zeit deuten eine solche Verbindung auch die Mitte des 5. Jh. in den Stammzentren
(Abb. 25) allgemein verwendeten Fibeln des VI. Typs aus dem Depot in Obervintl.128 Dieses Depot
verknüpfen mit dem Fund aus Arbedo noch zahlreiche Fibeln der Variante VII c und vereinzelte
Schlangen- und Paukenfibeln, die alle zugunsten der Gleichzeitigkeit des oben erwähnten DepotsHorizonts sprechen.127
Der Fibel der Variante X a aus dem Arbedo-Depot gleichen die zwei Fibeln aus den Gräbern
141 aus Ca Moria und 25 aus Pianezzo, unter deren Beifunden sich kleinere Schlangenfibeln und
Keramik befinden, wie sie für die Zeit der Golasecca-Stufe HI-früh bzw. Tessin C charakteristisch
sind.128 (sl. 35 A . ) Zu den späten, auch formal entwickelteren Fibeln dieser Variante zählen die
Fibeln aus Grab 56 in Arbedo Cerinasca, wo auch noch eine jüngere Fibel der Variante X m ist.129
(sl.52 A . ) Diese ist in Grab 21 aus Pianezzo mit einer grossen Fibel der Variante X / u n d einer
kleinen des XL Typs vergesellschaftet (Abb. 36). Grab 6 aus Brembatte Sotto mit einer Fibel
der Variante XI c und Grab 49 aus Dürrnberg mit einer Fibel der Variante X m stufen jedoch diese
Gräbergruppe deutlicher in die Zeit des späten 5. Jh. ein.130 Mit der stratigraphischen Lage des
Grahes 87 aus dem Gräberfeld Cerinasca d'Arbedo wird aber auch das relative Verhältnis der vor
gestellten Certosafibel-Typen
zum jüngeren Horizont mit den klassischen »Tessiner« Fibeln des
X. Typs angegeben131 (Abb. 22).
Aus der Nekropole Cerinasca d'Arbedo stammt noch eine Fibel des Typs IX o, gefunden im
selben Teil des Gräberfeldes wie die bereits erwähnte Fibel des Typs XI c und folglich aus derselben
Zeit stammend. Dies beweisen noch verwandte Exemplare aus
Gudo und Dalpe, entdeckt in Grä
bern, die in die späte Zeit der Stufe Tessin C datiert werden.132
Die Depots Dercolo, Obervintl und Cerinasca d'Arbedo werden auf die gleiche Stufe noch
durch die
in dieser Gebiet am zahlreichsten vertretenen Certosafibeln des Typs VII c gestellt (Abb.
133
44 A)- Für ihre Datierung ist ausserdem das reiche Grab mit Negauer Helm aus Ca Moria
wichtig. Dieses Grab verknüpfen mit den oben angeführten Gräbern 25 aus Pianezzo und 141
aus Ca Moria eine kleine Schlangenfibel und eine Bronzeziste, mit dem Arbedo-Depot aber eine
Stamnos-Situla, demnach gehört es in dieselbe Zeit — in den Horizont Golasecca Ill-früh.134 Damit
ist die Gleichzeitigkeit des Gebrauches dieser Fibeln im Alpen- und im Voralpenraum erwiesen.
Dass diese Fibelvariante gleichzeitig in der gesamten Alpenwelt aufkommt, bezeugen trotz
der schlecht erhaltenen Grabeinheiten im Etschtal die Gräber aus Dürrnberg bei Hallein. Grab
1/2 ist jünger als Grab 1/3
und ziemlich gleichzeitig mit Grab 1/1, das zwei Fibeln des Marzabotto-Typs Lt A aufweist.135 Ungefähr in dieselbe Zeit reihen sich noch andere Gräber aus diesem
Fundort ein, wie z. B. 32/2, 55/2 und das Grab mit einer Fibel dieser Variante aus WildenrothGrafrath.138
Grab 39/3 aus Dürrnberg enthält eine etwas jüngere Fibel des VEL Typs, ^gekennzeichnet durch
grössere Federungswindungen und gestrecktere Form, was sie unter die verwandten, gelegentlich
schon ziemlich degenerierten Exemplare dieses Typs im Raum nördlich der Alpen einreiht (Abb.
44 • ) . Dieses Grab ist verhältnismässig gleichzeitig mit den Gräbern 2 und 4 und gehört also in
die späte Lt A, möglicherweise bereits in die Übergangszeit in Lt Bl. Ähnliche Fibeln sind noch
im Gräberkomplex aus Richterskeller und aus Grab 12 aus Dürrnberg bekannt, die ebenfalls der
späten Lt A (2) zuzuzählen sind, manchenorts aber erhalten sie sich noch in die Zeit Lt Bl. 1 3 '
— Arheološki vestnik
433
Die grossen Certosafibeln des X. Typs kommen in der Alpenwelt in zwei unterschiedlichen
Ausführungen vor: westlich der Linie Etsch — Inn in der Form der sog. Tessiner Fibeln (Variante
re), östlich mit Fibeln der Variante l, die ihrer Form nach näher den Este — slowenischen Beispielen
dieses Typs als ihren westlichen Nachbarinnen stehen. So wird mit diesen Certosafibel auch der
kulturgeschichtliche Charakter dieser Gebieten umrissen (Abb. 31).
Der Datierung der Fibeln der Variante X / dienen vornehmlich die Gräber aus Dürrnberg
denn bei den Tiroler Exemplaren sind die Grabeinheiten fast nicht erhalten. Für die relative'
wie auch absolute Zeiteinstufung dieser Fibeln 138
ist Grab 44/1 wichtig, jünger als Grab 44/2, daš
zu den klassischen Vertretern der Lt A gehört. Ausserdem enthält Grab 44/1 noch eine Fibel
des frühlatenezeitlichen Schemas mit massivem Bügel, die bereits in die Zeit Lt Bl gehören könnte
Dieselbe Zeit bekundet auch Grab 10/1 mit einer Fibel des Marzabotto-Typs unter den Beigaben
die in dieser Form noch in der frühen Lt B vorkommt. Zugleich ist dieses139Grab auch mit Grab
10/2 gleichzeitig, wo sich eine ähnliche Fibel wie in Grab 44/1 befindet. Ihren Gebrauch im
frühen 4. Jh. beweisen auch noch zwei Gräber aus Kuffarn und Au im Leithagebirge.140
Im zentralen und westlichen Alpenbereich war ungefähr in derselben Zeit — in der Stufe Tessin
D bzw. Golasecca III-mittel —• die Mode der charakteristischen »Tessiner« Certosafibeln vorherr
schend (Abb. 31 0). In den Fundorten der Südalpentäler, wie z. B. in Arbedo, Castaneda, Brembatte Sotto und Ca Moria, stellen sie den ausgeprägt späthallstättischen Horizont dar, worin schon
vereinzelte Latene-Elemente erscheinen,141 während diese Fibel im inneralpinen Bereich, wie z. B.
in Münsingen oder Spiez bereits im Komplex des frühlatenezeitlichen Horizonts Lt Ib bzw. Lt Bl
sind.142 Doch reicht auch dort ihre Verwendung in die Zeit Lt B2 hinein,143 was eigentlich die gleiche
Erscheinung ist wie im Gesamtgebiet südlich der Alpen vom Po bis zur Sava und Sana.
Das südwestliche Pannonien und der westliche Balkan
Dieses Gebiet zerfällt mit seinen Kulturgruppen in mehrere lokale Fazies des südpannonisch —
balkanischen Hallstattkreises, die durch die Certosafibel mit dem südostvoralpinen Raum ver
knüpft sind. Von dort haben sie sie übernommen und sie dann auf eigene Weise umgewandelt.
Nur mit vereinzelten Fibeln des D. und IV. Typs drangen die frühen Certosafibeln auch in
den Westen der Balkanhalbinsel vor (Abb. 8, 43), wo namentlich Donja dolina als Vermittlerin
zwischen Slowenien, Pannonien und Bosnien eine gewichtige Rolle spielt. In diesem Fundort ist
die Gleichzeitigkeit des Zustroms neuer Formen der Certosafibeln erwiesen, denn in Grab 9 des
M. Petrovič jun. begegnen einander Fibeln des D. und V. Typs. Beide wurden in Gräbern entdeckt,
die einen einheitlichen Horizont bilden, der in bezug auf 144
sein gesamtes Fundgut mit dem Horizont
der Certosafibel in Dolenjsko gleichgestellt werden kann.
Mit dem V. Typ gelangte die Certosafibel zum Durchbruch im ausgedehnten Gebiet von Velem
St. Vid bis Glasinac (Abb. 18), wo sie sich zu einer der Leitformen des 5. Jh. aufschwang. Für die
zeitliche Einstufung dieser Fibeln sind die Gräber aus Beremend und Crvena Lokva wichtig, wo
sie mit Bogenfibeln mit viereckiger Fussplatte vergesellschaftet sind (Abb. 45: 9, 10), sowie die
Gräber in Zagradje und Taline, wo sich unter den Beigaben profilierte Bernsteinperlen, Anhänger
und ein illyrisch-griechischer Helm der jüngeren Variante befinden (Abb. 45: 2, 4). Dies sind näm
lich die kennzeichnenden Formen dieser Region, enthalten in den gut datierten Grabeinheiten von
Atenica, Novi Pazar und Kačanj.146
Im Glasinac-Bereich sind auch lokale Adaptationen dieses Fibeltyps bekannt. Sie sind etwas
jünger und gehören zu den Beifunden der ebenso nach »westlichen« Vorbildern (Abb. 47: 1, 2) 14S
entstandenen Bogenfibeln mit langem Fuss sowie Bogenfibeln mit hohem viereckigem Fuss ohne
Knöpfchen (Abb. 46: 2, 1; 3; 47: 1—5), die im Rahmen der Stufe Glasinac Va jünger sind. Das
selbe bezeugt auch die Kombination mit der Fibel des HL Typs in einheimischer Ausführung und
mit der Armbrustfibel des XD3. Typs (cfr. Abb. 48).147
Neben Fibeln des V. Typs kommen in Bosnien noch Certosafibeln vor, die eine Hybridform,
entstanden nach dem Muster der Fibeln des BT. und des I. 6-Typs darstellen (Abb. 45: 7). 148 Sie
erscheinen in der jüngeren Zeit von Glasinac V a, wofür die Gräber, unter deren Beigaben Bogen
fibeln mit149
viereckiger Fussplatte und Certosafibeln des XIH. Typs sind, den Beweis erbringen (Abb.
48: 2, 3). So stützt der Zeitunterschied zwischen dem Erscheinen der Varianten dieser Fibeln im
südost-voralpinen und im bosnischen Raum die Vermutung, dass die Fibeln auf ein slowenisches
Vorbild zurückzuführen sind (Abb. 20 •).
Die starke südöstlich-voralpine Beeinflussung der pannonisch-balkanischen Sphäre kommt
auch mit den Certosafibeln des XDT. Typs zum Ausdruck, die in jüngerer Zeit in abgewandelter
Form zur Leitform dieses Gebiets werden (Abb. 30). Ihr Auftauchen in diesem Raum bestätigt
die bereits festgestellte Zeit ihrer Einführung im Vor-Negauer Horizont Sloweniens, und zugleich
beweisen sie die Gleichzeitigkeit dieser Mode in beiden Regionen. Sowohl in Beremend, als auch
434
äauf Glasinac sind sie mit Funden vergesellschaftet, wie z. B. Astragalgürteln, Doppelnadeln (Abb.
° 48), Fibeln mit viereckiger Fussplatte, Fibeln mit bandförmigem Bügel und Certosafibeln des
160
Ixyps BT b, die alle für den späten Horizont von Glasinac V a bezeichnend sind. Das relative
Verhältnis dieser Fibeln zum jüngeren Horizont mit Fibeln der Variante XBI h manifestieren aber
die Gräberfelder in Sanski most und in Szentlörinc.
Die ersten Certosafibeln von Sanski most erscheinen in Form von Varianten der Typen DI,
V und VB. Denen gesellen sich noch Armbrustfibeln mit Tierköpfchen am Fussende und Certosa151
tfibeln des XBL (o und c) Typs zu (Abb. 49: 2, 3). Sie reihen sich in den noch durch Doppel162
Snadeln, eiserne Gürtelhaken und Haumesser charakterisierten Horizont ein. Den zweiten Grab
horizont bestimmen hingegen lokalverfertigte Fibeln des XBI. Typs, südostalpine Tierfibeln (Abb.
150: 1—3) sowie Fibeln mit kahnförmigem Bügel. Die einen wie die anderen weisen häufig noch
Seine zusätzliche ornamentale Federung mit Schleifen auf, die offensichtlich ein Wesenszug der
f derzeitigen Fibeln in Sanski most ist.163 Die Kombination der Certosafibel der Variante XBI. h
linit Fibeln mit kahnförmigem Bügel und zurückgebogenem Fuss, die sich ideell an das frühlatene»zeitliche Schema der pannonischen Fibeln Lt B annähern, stufen sie in die Mitte und 2. Hälfte
des 4. Jh. ein. 154
Aufgrund ihrer Lage im Gräberfeld von Sanski most reihen sich in den angeführten Zeithori
zont noch die zwei Gräber mit je einer Certosafibel des XB. Typs ein,166 und bestätigen hiermit
doch die Datierung dieser Fibeln im weiteren Raum zwischen Krka und Sana (Abb. 41).
In Szentlörinc, dessen Fundgut ziemlich mit dem aus Sanski most verwandt ist, erscheinen
die Certosafibeln des XBI. Typs grösstenteils bereits in Form der Variante h. Ihre Zeiteinordnung
wird durch die horizontale Stratigraphie bestimmt, sie gehören ja in einen Gräberhorizont, der
älter ist als die allerdings spärlichen Gräber der späten Lt B 1 (Abb. 51).166 So repräsentieren Szent
lörinc und Sanski most die Zeit der Tracht dieser Variante des XBI. Typs der Certosafibeln während
des 4. Jahrhunderts.
Im japodischen Bereich in Lika, das sich gegen fremde Einflüsse verhältnismässig abriegelte
und eine ausgeprägt eigenständige Entwicklung durchmachte, kamen andere Typen der Certosa
fibel zur Geltung als im bosnisch-pannonischen Raum.
Dieser Umwelt ist die Bogenfibel mit langem Fuss und Fusszier eigen (Proto-Certosafibel).16'
Ihre Entwicklungsvarianten kann man von ungefähr 600 v. u. Z., als sie in Erscheinung tritt, weiter
^verfolgen, so dass man sie auch mit der Certosafibel des X. Typs zusammen findet.188 Doch ebenso
kann man sie als Prototyp der Fibeln der hellenistischen Periode auffassen, wie sie in Baska oder
Asseria festgestellt sind.169 Das Grundschema des Bügels und Fusses bleibt sich im wesentlichen
gleich, nur die Grösse wandelt sich und der erhobene Stempel-Knopf erfährt eine Veränderung,
in jüngerer Zeit wird es nämlich durch einen dem Fuss zugewendeten zungenförmigen Abschluss
ersetzt. Eine ähnliche Entwicklung
dieses Fibeltyps ist auch jenseits der Adria — in der italischen
Umwelt — wahrzunehmen.160
Die Abgeschlossenheit des japodischen Raumes, die sowohl den Qualitätsübergang der Vorcertosa- in die Certosafibel, als auch die Möglichkeit der Vermittlung und Expansion in Nach
barländer ausschliesst, sowie ihr allgemeines Vorkommen spricht gegen die Berechtigung, die
»Protocertosa«-Fibeln als Prototyp der Certosafibeln auf diesem Boden darzustellen.161
Die Certosafibel erscheint im japodischen Gebiet erst mit den Fibeltypen VB, X und XL Die
in Lika nur mit seltenen Exemplaren vertretene Fibelvariante V B o datiert Grab 266 aus Kompolje.162 Üblich sind jedoch die Fibeln des Typs X, in dieser Region durch einen mehr bandför
migen, oft »kahnförmig« geschweiften Bügel gekennzeichnet,163 sowie die Fibeln des XL Typs.
Beide charakterisieren den späthallstättischen Horizont dieses Raumes. Ihren Beginn kann man
aufgrund des Vergleichs mit der südöstlich-voralpinen Welt bestimmen, von woher die Anregung
für sie gelangte (Abb. 31, 36). Ausser Gebrauch kamen sie zur Zeit des Aufkommens der Certosa
fibeln des Typs VB b, was vor allem das Gräberfeld in Jezerine ausweist.
Die Gräber 121 a, 216 und 95 präsentieren die frühesten Certosafibeln der Nekropole Jezerine
und 164reihen sich zugleich in den ersten Horizont der jungeisenzeitlichen Gräber dieser Nekropole
ein. Die zwei Fibeln des Typs X ordnen sich ihrem Schema nach in die Variante g ein (Abb. 52),
so dass sie wegen ihrer jüngeren Gestaltungstendenzen von den üblichen Lika-Beispielen ab
weichen. Im Komplex der Nekropole befinden sie sich, besonders
noch Grab 216, im Bereich,
das schon an denlatenezeitlichen Nekropolenteil grenzt.166 Dadurch wird ihr Gebrauch in der
selben Zeit angezeigt wie im südwestlichen Teil Sloweniens, wo diese Fibeln für den »Krieger
horizont« der Gräber der späten Hallstattperiode bezeichnend sind. Demnach wird mit ihnen
auch der erste junghallstättische 1Horizont
der Gräber in Jezerine datiert, dessen Anfang nicht vor
der Mitte des 4. Jh. liegen kann. 6 6
435
Die grossen Certosafibeln des X. Typs kommen in der Alpenwelt in zwei unterschiedlichen
Ausführungen vor: westlich der Linie Etsch — Inn in der Form der sog. Tessiner Fibeln (Variante
re), östlich mit Fibeln der Variante l, die ihrer Form nach näher den Este — slowenischen Beispielen
dieses Typs als ihren westlichen Nachbarinnen stehen. So wird mit diesen Certosafibel auch der
kulturgeschichtliche Charakter dieser Gebieten umrissen (Abb. 31).
Der Datierung der Fibeln der Variante X / dienen vornehmlich die Gräber aus Dürrnberg
denn bei den Tiroler Exemplaren sind die Grabeinheiten fast nicht erhalten. Für die relative'
wie auch absolute Zeiteinstufung dieser Fibeln 138
ist Grab 44/1 wichtig, jünger als Grab 44/2, daš
zu den klassischen Vertretern der Lt A gehört. Ausserdem enthält Grab 44/1 noch eine Fibel
des frühlatenezeitlichen Schemas mit massivem Bügel, die bereits in die Zeit Lt Bl gehören könnte
Dieselbe Zeit bekundet auch Grab 10/1 mit einer Fibel des Marzabotto-Typs unter den Beigaben
die in dieser Form noch in der frühen Lt B vorkommt. Zugleich ist dieses139Grab auch mit Grab
10/2 gleichzeitig, wo sich eine ähnliche Fibel wie in Grab 44/1 befindet. Ihren Gebrauch im
frühen 4. Jh. beweisen auch noch zwei Gräber aus Kuffarn und Au im Leithagebirge.140
Im zentralen und westlichen Alpenbereich war ungefähr in derselben Zeit — in der Stufe Tessin
D bzw. Golasecca III-mittel —• die Mode der charakteristischen »Tessiner« Certosafibeln vorherr
schend (Abb. 31 0). In den Fundorten der Südalpentäler, wie z. B. in Arbedo, Castaneda, Brembatte Sotto und Ca Moria, stellen sie den ausgeprägt späthallstättischen Horizont dar, worin schon
vereinzelte Latene-Elemente erscheinen,141 während diese Fibel im inneralpinen Bereich, wie z. B.
in Münsingen oder Spiez bereits im Komplex des frühlatenezeitlichen Horizonts Lt Ib bzw. Lt Bl
sind.142 Doch reicht auch dort ihre Verwendung in die Zeit Lt B2 hinein,143 was eigentlich die gleiche
Erscheinung ist wie im Gesamtgebiet südlich der Alpen vom Po bis zur Sava und Sana.
Das südwestliche Pannonien und der westliche Balkan
Dieses Gebiet zerfällt mit seinen Kulturgruppen in mehrere lokale Fazies des südpannonisch —
balkanischen Hallstattkreises, die durch die Certosafibel mit dem südostvoralpinen Raum ver
knüpft sind. Von dort haben sie sie übernommen und sie dann auf eigene Weise umgewandelt.
Nur mit vereinzelten Fibeln des D. und IV. Typs drangen die frühen Certosafibeln auch in
den Westen der Balkanhalbinsel vor (Abb. 8, 43), wo namentlich Donja dolina als Vermittlerin
zwischen Slowenien, Pannonien und Bosnien eine gewichtige Rolle spielt. In diesem Fundort ist
die Gleichzeitigkeit des Zustroms neuer Formen der Certosafibeln erwiesen, denn in Grab 9 des
M. Petrovič jun. begegnen einander Fibeln des D. und V. Typs. Beide wurden in Gräbern entdeckt,
die einen einheitlichen Horizont bilden, der in bezug auf 144
sein gesamtes Fundgut mit dem Horizont
der Certosafibel in Dolenjsko gleichgestellt werden kann.
Mit dem V. Typ gelangte die Certosafibel zum Durchbruch im ausgedehnten Gebiet von Velem
St. Vid bis Glasinac (Abb. 18), wo sie sich zu einer der Leitformen des 5. Jh. aufschwang. Für die
zeitliche Einstufung dieser Fibeln sind die Gräber aus Beremend und Crvena Lokva wichtig, wo
sie mit Bogenfibeln mit viereckiger Fussplatte vergesellschaftet sind (Abb. 45: 9, 10), sowie die
Gräber in Zagradje und Taline, wo sich unter den Beigaben profilierte Bernsteinperlen, Anhänger
und ein illyrisch-griechischer Helm der jüngeren Variante befinden (Abb. 45: 2, 4). Dies sind näm
lich die kennzeichnenden Formen dieser Region, enthalten in den gut datierten Grabeinheiten von
Atenica, Novi Pazar und Kačanj.146
Im Glasinac-Bereich sind auch lokale Adaptationen dieses Fibeltyps bekannt. Sie sind etwas
jünger und gehören zu den Beifunden der ebenso nach »westlichen« Vorbildern (Abb. 47: 1, 2) 14S
entstandenen Bogenfibeln mit langem Fuss sowie Bogenfibeln mit hohem viereckigem Fuss ohne
Knöpfchen (Abb. 46: 2, 1; 3; 47: 1—5), die im Rahmen der Stufe Glasinac Va jünger sind. Das
selbe bezeugt auch die Kombination mit der Fibel des HL Typs in einheimischer Ausführung und
mit der Armbrustfibel des XD3. Typs (cfr. Abb. 48).147
Neben Fibeln des V. Typs kommen in Bosnien noch Certosafibeln vor, die eine Hybridform,
entstanden nach dem Muster der Fibeln des BT. und des I. 6-Typs darstellen (Abb. 45: 7). 148 Sie
erscheinen in der jüngeren Zeit von Glasinac V a, wofür die Gräber, unter deren Beigaben Bogen
fibeln mit149
viereckiger Fussplatte und Certosafibeln des XIH. Typs sind, den Beweis erbringen (Abb.
48: 2, 3). So stützt der Zeitunterschied zwischen dem Erscheinen der Varianten dieser Fibeln im
südost-voralpinen und im bosnischen Raum die Vermutung, dass die Fibeln auf ein slowenisches
Vorbild zurückzuführen sind (Abb. 20 •).
Die starke südöstlich-voralpine Beeinflussung der pannonisch-balkanischen Sphäre kommt
auch mit den Certosafibeln des XDT. Typs zum Ausdruck, die in jüngerer Zeit in abgewandelter
Form zur Leitform dieses Gebiets werden (Abb. 30). Ihr Auftauchen in diesem Raum bestätigt
die bereits festgestellte Zeit ihrer Einführung im Vor-Negauer Horizont Sloweniens, und zugleich
beweisen sie die Gleichzeitigkeit dieser Mode in beiden Regionen. Sowohl in Beremend, als auch
434
äauf Glasinac sind sie mit Funden vergesellschaftet, wie z. B. Astragalgürteln, Doppelnadeln (Abb.
° 48), Fibeln mit viereckiger Fussplatte, Fibeln mit bandförmigem Bügel und Certosafibeln des
160
Ixyps BT b, die alle für den späten Horizont von Glasinac V a bezeichnend sind. Das relative
Verhältnis dieser Fibeln zum jüngeren Horizont mit Fibeln der Variante XBI h manifestieren aber
die Gräberfelder in Sanski most und in Szentlörinc.
Die ersten Certosafibeln von Sanski most erscheinen in Form von Varianten der Typen DI,
V und VB. Denen gesellen sich noch Armbrustfibeln mit Tierköpfchen am Fussende und Certosa151
tfibeln des XBL (o und c) Typs zu (Abb. 49: 2, 3). Sie reihen sich in den noch durch Doppel162
Snadeln, eiserne Gürtelhaken und Haumesser charakterisierten Horizont ein. Den zweiten Grab
horizont bestimmen hingegen lokalverfertigte Fibeln des XBI. Typs, südostalpine Tierfibeln (Abb.
150: 1—3) sowie Fibeln mit kahnförmigem Bügel. Die einen wie die anderen weisen häufig noch
Seine zusätzliche ornamentale Federung mit Schleifen auf, die offensichtlich ein Wesenszug der
f derzeitigen Fibeln in Sanski most ist.163 Die Kombination der Certosafibel der Variante XBI. h
linit Fibeln mit kahnförmigem Bügel und zurückgebogenem Fuss, die sich ideell an das frühlatene»zeitliche Schema der pannonischen Fibeln Lt B annähern, stufen sie in die Mitte und 2. Hälfte
des 4. Jh. ein. 154
Aufgrund ihrer Lage im Gräberfeld von Sanski most reihen sich in den angeführten Zeithori
zont noch die zwei Gräber mit je einer Certosafibel des XB. Typs ein,166 und bestätigen hiermit
doch die Datierung dieser Fibeln im weiteren Raum zwischen Krka und Sana (Abb. 41).
In Szentlörinc, dessen Fundgut ziemlich mit dem aus Sanski most verwandt ist, erscheinen
die Certosafibeln des XBI. Typs grösstenteils bereits in Form der Variante h. Ihre Zeiteinordnung
wird durch die horizontale Stratigraphie bestimmt, sie gehören ja in einen Gräberhorizont, der
älter ist als die allerdings spärlichen Gräber der späten Lt B 1 (Abb. 51).166 So repräsentieren Szent
lörinc und Sanski most die Zeit der Tracht dieser Variante des XBI. Typs der Certosafibeln während
des 4. Jahrhunderts.
Im japodischen Bereich in Lika, das sich gegen fremde Einflüsse verhältnismässig abriegelte
und eine ausgeprägt eigenständige Entwicklung durchmachte, kamen andere Typen der Certosa
fibel zur Geltung als im bosnisch-pannonischen Raum.
Dieser Umwelt ist die Bogenfibel mit langem Fuss und Fusszier eigen (Proto-Certosafibel).16'
Ihre Entwicklungsvarianten kann man von ungefähr 600 v. u. Z., als sie in Erscheinung tritt, weiter
^verfolgen, so dass man sie auch mit der Certosafibel des X. Typs zusammen findet.188 Doch ebenso
kann man sie als Prototyp der Fibeln der hellenistischen Periode auffassen, wie sie in Baska oder
Asseria festgestellt sind.169 Das Grundschema des Bügels und Fusses bleibt sich im wesentlichen
gleich, nur die Grösse wandelt sich und der erhobene Stempel-Knopf erfährt eine Veränderung,
in jüngerer Zeit wird es nämlich durch einen dem Fuss zugewendeten zungenförmigen Abschluss
ersetzt. Eine ähnliche Entwicklung
dieses Fibeltyps ist auch jenseits der Adria — in der italischen
Umwelt — wahrzunehmen.160
Die Abgeschlossenheit des japodischen Raumes, die sowohl den Qualitätsübergang der Vorcertosa- in die Certosafibel, als auch die Möglichkeit der Vermittlung und Expansion in Nach
barländer ausschliesst, sowie ihr allgemeines Vorkommen spricht gegen die Berechtigung, die
»Protocertosa«-Fibeln als Prototyp der Certosafibeln auf diesem Boden darzustellen.161
Die Certosafibel erscheint im japodischen Gebiet erst mit den Fibeltypen VB, X und XL Die
in Lika nur mit seltenen Exemplaren vertretene Fibelvariante V B o datiert Grab 266 aus Kompolje.162 Üblich sind jedoch die Fibeln des Typs X, in dieser Region durch einen mehr bandför
migen, oft »kahnförmig« geschweiften Bügel gekennzeichnet,163 sowie die Fibeln des XL Typs.
Beide charakterisieren den späthallstättischen Horizont dieses Raumes. Ihren Beginn kann man
aufgrund des Vergleichs mit der südöstlich-voralpinen Welt bestimmen, von woher die Anregung
für sie gelangte (Abb. 31, 36). Ausser Gebrauch kamen sie zur Zeit des Aufkommens der Certosa
fibeln des Typs VB b, was vor allem das Gräberfeld in Jezerine ausweist.
Die Gräber 121 a, 216 und 95 präsentieren die frühesten Certosafibeln der Nekropole Jezerine
und 164reihen sich zugleich in den ersten Horizont der jungeisenzeitlichen Gräber dieser Nekropole
ein. Die zwei Fibeln des Typs X ordnen sich ihrem Schema nach in die Variante g ein (Abb. 52),
so dass sie wegen ihrer jüngeren Gestaltungstendenzen von den üblichen Lika-Beispielen ab
weichen. Im Komplex der Nekropole befinden sie sich, besonders
noch Grab 216, im Bereich,
das schon an denlatenezeitlichen Nekropolenteil grenzt.166 Dadurch wird ihr Gebrauch in der
selben Zeit angezeigt wie im südwestlichen Teil Sloweniens, wo diese Fibeln für den »Krieger
horizont« der Gräber der späten Hallstattperiode bezeichnend sind. Demnach wird mit ihnen
auch der erste junghallstättische 1Horizont
der Gräber in Jezerine datiert, dessen Anfang nicht vor
der Mitte des 4. Jh. liegen kann. 6 6
435
Grab 95 aus Jezerine bezeugt jedoch dieselbe Zeit auch für die Fibel des Xu. Typs. Diese Fibeln
findet man ziemlich häufig in den japodischen Nekropolen (Abb. 41). Vereinzelte Exemplare mit
noch nicht ausgeprägt gestalteten flügelartigen Verbreiterungen
sind ein Hinweis dafür, dass von
167
hier sogar ihre Formgebung ausgegangen sein könnte. Die Zeit ihrer Tracht kann aber auch
in Lika nicht eine andere gewesen sein, denn sie sind in Slowenien wie auch in Jezerine und in Sanski
most in den vorlatenezeitlichen Horizont des 4. Jh. datiert.
Die Fibeln des Typs VII/sind die Leitform des folgenden — jüngeren Horizonts der Gräber
in Jezerine. Sie kommen in den Gräbern jenes Nekropolenbereichs zutage, wo auch die Fibeln
des mittellatenezeitlichen Schemas zahlreich sind. Mit latenezeitlichen Fibeln erscheinen sie zusammen jedoch auch168 im Fundbestand der einzelnen Gräber, folglich ist ihr Gebrauch in Lt B2
und C nicht strittig. Diese Zeiteinordnung wird noch durch zwei Depots aus dem japodisch —
liburnischen Gebiet ergänzt. Mit dem Fund aus Gradina in Jagodnja gornja ist die Anwesenheit
dieser Fibel inmitten eines liburnisch — hellenistischen Schmucks erwiesen, und dies ergibt als
Zeit ante que non das späte 4. bzw. das 3. Jahrhundert. 169 Das Depot
von Mazin datieren aber
seine Münzen in die Zeit um die Wende des 2. zum 1. Jh. v. u. Z., 1 7 6 was den Beweis für die Dauer
dieser Fibeln durch die ganze Mittel-Lateneperiode beibringt.
Die japodisch — liburnische Umwelt hat noch einen Certosafibel-Typ umgewandelt (Abb. 20).
Für die Fibelformen der Varianten c und d des I. Typs dürften als Vorbild die älteren Fibeln der
Variante b dieses Typs gedient haben, wofür das im wesentlichen gleichgebliebene Fibelschema
spricht. Ihre Verwendungszeit stellen die Grabeinheiten in Jagodnja gornja, Asseria, Nin und
Baska mit Fundmaterial von spätliburnisch-hellenistischem Charakter dar, in RibiË dagegen mit
einer Fibel des mittellatenezeitlichen Schemas. Sie waren also
gleichzeitig mit den Certosafibeln
171
des Typs VII / im bereits vorgestellten Zeitabschnitt in Mode.
Schlusswort
Der Gestaltungsentwurf, der als neuen Typ die Certosafibel hervorgebracht hat, ist aus dem
weiteren Raum zwischen Tiber und Sava hervorgegangen, wobei die Anregung doch vielleicht
italisch war, was namentlich die Fibeln des Typs TV stützen (Abb. 8). Doch äussert sich dieses
Schaffen zur Zeit ihres Durchbruchs auch mit gänzlich süd-östlich-voralpinen und verhältnismässig
zahlreichen Fibeltypen (I. bis VI. Typ). Sie bezeugen einerseits die Anregung aus Este, andererseits aus Dolenjsko, wobei die Gruppe von Sveta Lucija insofern eine Sonderstellung einnimmt,
als sie bei der schöpferischen Tätigkeit beider Bereiche immer als Bindeglied mitbeteiligt ist. Aus
dem Este — slowenischen Raum kann dann die Verbreitung der Certosafibeln in die Alpen- und
in die pannonisch — balkanische Welt verfolgt werden.
Der südöstliche Voralpenraum hat die Fibeln der Typen II und I b vornehmlich in die Alpenländer vermittelt (Abb. 43, 20 # ) . Mit seiner Variante I b hat er aber auch den Westbalkan beeinflusst, wo es zur Ausgestaltung mehrerer Lokalvarianten der Certosafibeln kam — I c, d und TV b
(Abb. 20 A, •)• Eine direktere Einwirkung auf die östlichen Länder bezeugen hingegen die Fibeln
der Typen V und XIII (Abb. 18, 30), die als letzte Lebensregung der Hallstattkultur die Länder
zwischen SoËa und Donau sowie Drina verknüpfen.
Die Ausstrahlung des Este-Kreises war aufs Territorium der Südalpentäler gerichtet. Dorthin
verbreiteten sich die Fibeln des IX. a und X. a Typs, die vor allem im Raum der Golasecca-Kultur
erscheinen (Abb. 22, 35 0). Dagegen wurden die Fibeln des Typs VII von mehreren alpinen Gemeinschaften als Eigentum aufgenommen (Abb. 44).
Ein ausserordentlich grosses Verbreitungsgebiet findet der »klassische« X. Typ der Certosafibeln (Abb. 31). Sein Ursprungsort ist höchstwahrscheinlich Bologna, und von dort verbreitet
er Sich über den Este-Kreis in die vorgeschichtliche »europäische« Welt. Dort spalten sich diese
Fibeln in eine Reihe von Varianten auf, die wir vom Rhein und der Donau bis zur Sava und Una
verfolgen können. Ihre Bedeutung ist nicht nur darin zu sehen, dass sie zum letztenmal das »spezifisch Hallstättische« dieser Länder der Vor-Latenezeit bezeugen, sondern auch dass sie mit ihren
reinen Varianten nur in geschlossenen geographischen Bereichen auftreten (Abb. 31) und so bestimmte Fazies bezeichnen, die 172
wir aufgrund ihrer bereits »geschichtlichen« Zeit an einzelne ethnische Gruppen knüpfen können.
Die jüngsten Abwandlungen der Certosafibeln (VJ3 e, f, h, IX b, c, XV, Ic,d) verraten jedoch
schon die Auflösung der Gemeinschaften zwischen Po und Sava sowie Una, denn diese Typen
haben einen mehr lokalgebundenen Charakter, während sie in der Alpenwelt kaum noch aufzuspüren sind. Am ausgeprägtesten sind noch die den Raum zwischen Krka und Sana verknüpfenden
Fibeln des XII. Typs (Abb. 41), wogegen die Fibeln des VH. (e, /, h) Typs die längs der Alpen liegende
Gemeinschaft repräsentieren sowie eine andere, die sich räumlich zum Teil mit der ersten deckt,
doch noch weiter bis zur Una bzw. Arno erstreckt (Abb. 42). So repräsentieren diese Fibeltypen
436
lyerengte Kulturkreise, deren Zentren in neuen geographischen Räumen entstehen. Dadurch ist die
iKontinuität der hallstättischen Bevölkerung in die Latenezeit hinein erwiesen, die in diesem Raum
l^war die Latene-Mode übernommen, doch sie auf eigene Art umgewandelt und zugleich ihren
eigenen — nicht-latenemässigen Formenschatz weiterentwickelt hat.
Die Zeithorizonte der junghallstättischen Periode in Dolenjsko
In letzter Zeit wurde in Zusammenhang mit der intensiveren Erforschung der Hallstattkultur
i Sloweniens auch eine chronologische und kulturhistorische Bewertung der junghallstättischen
Periode durchgeführt, so dass die Stellung der südost-voralpinen Gemeinschaft in der vorgeschichtlichen Welt dieses Teils von Europa so gut beleuchtet ist, dass es zu weiteren Studien und Erörterungen reizt.
In seiner Abhandlung »Haltatska kultura v Sloveniji« (Die Hallstattkultur in Slowenien) hat
S. Gabrovec173 überzeugend eine neue chronologische Einteilung in einzelne Zeithorizonte durch :
geführt. Damit hat er auch die Kontinuität der Kulturentwicklung angedeutet und so die sonst
traditionelle Trennung in eine alt- und eine junghallstättische Periode verwischt, denn er hat die
so heikle Übergangszeit in die Zeitstufe StiËna — Novo mesto einbezogen und sie in zwei Horizonte
aufgegliedert, so dass StiËna 2 bereits die Zeit Ha Dl bezeichnet. Die folgenden zwei Stufen, die
Gegenstand unserer Abhandlung sind, da wir sie aufgrund der Certosafibeln und der Analyse
der Grabhügel aus VolËje njive und aus Dolenjske Toplice genauer einordnen wollen, hat er als
skythische — Ha D2/3 und Negauer Ha D3-Stufe gekennzeichnet. Dass mit dieser Einteilung
nicht das letzte Wort darüber ausgesprochen wurde, beweist das Referat »Zur Chronologie der
Hallstattzeit im Ostalpenraum«,1''* in dem S. Gabrovec und O. H. Frey in gemeinsamer Arbeit
mit einer abermaligen Auswertung des Fundmaterials auf breiterer Grundlage neue Aspekte eröffnet haben, die auch die chronologischen Aufgliederungen des oben erwähnten skythischen
Horizonts betreffen. Der wird eingeteilt in zwei Horizonte — den Horizont des Doppelkammhelms
175
und den Horizont der Certosafibel. Wenn die Darstellung 176
des Skythenhorizonts stimmt und
lediglich sein Beginn zeitlich ein wenig zu hoch angesetzt ist, er entspricht ja fast in Gänze dem
neu etageführten Horizont der Certosafibel, bleibt hingegen der Horizont des Doppelkammhelms
unklar formuliert. Zweifellos gibt es einen Unterschied in der Fibeltracht, ist doch im ersten Horizont die Schlangenfibel mit ihren charakteristischen südostalpinen Varianten häufig vertreten,177
während im zweiten Horizont hier eine Reihe von Certosafibeln zur Geltung gelangt. Die Trennung
der beiden Horizonte aufgrund des Doppelkammhelms ist aber schwieriger durchzuführen, dieser
kommt nämlich zahlreicher in den Gräbern des jüngeren Horizonts vor, wo er vielfach mit Gegenständen vergesellschaftet ist,178die skythischen Einfluss verraten, als im eponymen, wo er unter den
Beigaben ziemlich selten ist. Eine solche Benennung der Horizonte scheint nicht gerade eine geglückte zu sein, was jedoch die Berechtigung der angeführten Trennung nicht verringert.
Zur Erhellung der relativen Beziehungen dieser zwei Horizonte zueinander fügen wir den Versuch einer stratigraphisch-chronologischen Analyse des Grabhügels aus VolËje njive hinzu. Die
Grabhügel-Nekropole in Dolenjske Toplice aber stellt uns aufs neue die zeitliche Aufgliederung
im Rahmen des Horizonts der Certosafibel und des Horizonts des Negauerhelms vor.
VolËje njive
Der
Grabhügel zählt zum Kreis der verhältnismässig kleinen Grabhügel des östlichen Dolenj179
sko. Da der Grabhügel zum Teil zerstört ist, besonders noch sein südöstlicher Bereich, ist der
Wert seiner chronologischen Repräsentierung beeinträchtigt.
Die zentrale Gruppe im Grabhügel bilden die Gräber 3, 9 und 10 (Abb. 53). Nach der Grabkonstruktion zu schliessen, scheint Grab 3 das zentrale, in bezug auf die Tiefe aber mit Grab 9
gleichzeitig zu sein. Die Schlangenfibel aus Grab 9 (Abb. 54: 8) gleicht der Fibel aus Grab VII/39
von Magdalenska
gora. Dieses ist der charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen180
fibeln, zugleich aber
noch an den Horizont StiËna 2 gebunden, wie das daneben liegende Frauengrab VII/40 bezeugt.181 So wird die Zeiteinordnung des Grabes 9 durch
die Schlangenfibel bestimmt,
die eben im Horizont der Schlangenfibeln
am häufigsten auftritt,182 denn die in der Stufe StiËna 2
183
modernen Dragofibeln sind älter. Für1 8 4dieselbe Zeit legt auch der reifenförmige Schmuck aus
den Gräbern 9 und 3 (Abb. 54: 7, 9, l) Zeugnis
ab. Von der zentralen Gräbergruppe ist, nach
der Tiefe zu schliessen, Grab 10 am jüngsten185 und stellt ein Bindeglied zu Grab 4 dar. Mit diesem
Frauengrab scheint das Kindergrab 17 unmittelbar verknüpft zu sein, das aber wahrscheinlich
mit den Gräbern 14 und 15 gleichzeitig ist, was wir aus der einheitlichen Beerdigungsweise ins
Grabhügel ableiten (Abb. 53, 54:10—19). In die Zeitspanne zwischen die Gräber 10 und 17 dürften
437
Grab 95 aus Jezerine bezeugt jedoch dieselbe Zeit auch für die Fibel des Xu. Typs. Diese Fibeln
findet man ziemlich häufig in den japodischen Nekropolen (Abb. 41). Vereinzelte Exemplare mit
noch nicht ausgeprägt gestalteten flügelartigen Verbreiterungen
sind ein Hinweis dafür, dass von
167
hier sogar ihre Formgebung ausgegangen sein könnte. Die Zeit ihrer Tracht kann aber auch
in Lika nicht eine andere gewesen sein, denn sie sind in Slowenien wie auch in Jezerine und in Sanski
most in den vorlatenezeitlichen Horizont des 4. Jh. datiert.
Die Fibeln des Typs VII/sind die Leitform des folgenden — jüngeren Horizonts der Gräber
in Jezerine. Sie kommen in den Gräbern jenes Nekropolenbereichs zutage, wo auch die Fibeln
des mittellatenezeitlichen Schemas zahlreich sind. Mit latenezeitlichen Fibeln erscheinen sie zu
sammen jedoch auch168 im Fundbestand der einzelnen Gräber, folglich ist ihr Gebrauch in Lt B2
und C nicht strittig. Diese Zeiteinordnung wird noch durch zwei Depots aus dem japodisch —
liburnischen Gebiet ergänzt. Mit dem Fund aus Gradina in Jagodnja gornja ist die Anwesenheit
dieser Fibel inmitten eines liburnisch — hellenistischen Schmucks erwiesen, und dies ergibt als
Zeit ante que non das späte 4. bzw. das 3. Jahrhundert. 169 Das Depot
von Mazin datieren aber
seine Münzen in die Zeit um die Wende des 2. zum 1. Jh. v. u. Z., 1 7 6 was den Beweis für die Dauer
dieser Fibeln durch die ganze Mittel-Lateneperiode beibringt.
Die japodisch — liburnische Umwelt hat noch einen Certosafibel-Typ umgewandelt (Abb. 20).
Für die Fibelformen der Varianten c und d des I. Typs dürften als Vorbild die älteren Fibeln der
Variante b dieses Typs gedient haben, wofür das im wesentlichen gleichgebliebene Fibelschema
spricht. Ihre Verwendungszeit stellen die Grabeinheiten in Jagodnja gornja, Asseria, Nin und
Baska mit Fundmaterial von spätliburnisch-hellenistischem Charakter dar, in Ribič dagegen mit
einer Fibel des mittellatenezeitlichen Schemas. Sie waren also gleichzeitig mit den Certosafibeln
des Typs VII / im bereits vorgestellten Zeitabschnitt in Mode.171
Schlusswort
Der Gestaltungsentwurf, der als neuen Typ die Certosafibel hervorgebracht hat, ist aus dem
weiteren Raum zwischen Tiber und Sava hervorgegangen, wobei die Anregung doch vielleicht
italisch war, was namentlich die Fibeln des Typs TV stützen (Abb. 8). Doch äussert sich dieses
Schaffen zur Zeit ihres Durchbruchs auch mit gänzlich süd-östlich-voralpinen und verhältnismässig
zahlreichen Fibeltypen (I. bis VI. Typ). Sie bezeugen einerseits die Anregung aus Este, anderer
seits aus Dolenjsko, wobei die Gruppe von Sveta Lucija insofern eine Sonderstellung einnimmt,
als sie bei der schöpferischen Tätigkeit beider Bereiche immer als Bindeglied mitbeteiligt ist. Aus
dem Este — slowenischen Raum kann dann die Verbreitung der Certosafibeln in die Alpen- und
in die pannonisch — balkanische Welt verfolgt werden.
Der südöstliche Voralpenraum hat die Fibeln der Typen II und I b vornehmlich in die Alpen
länder vermittelt (Abb. 43, 20 # ) . Mit seiner Variante I b hat er aber auch den Westbalkan beeinflusst, wo es zur Ausgestaltung mehrerer Lokalvarianten der Certosafibeln kam — I c, d und TV b
(Abb. 20 A, •)• Eine direktere Einwirkung auf die östlichen Länder bezeugen hingegen die Fibeln
der Typen V und XIII (Abb. 18, 30), die als letzte Lebensregung der Hallstattkultur die Länder
zwischen Soča und Donau sowie Drina verknüpfen.
Die Ausstrahlung des Este-Kreises war aufs Territorium der Südalpentäler gerichtet. Dorthin
verbreiteten sich die Fibeln des IX. a und X. a Typs, die vor allem im Raum der Golasecca-Kultur
erscheinen (Abb. 22, 35 0). Dagegen wurden die Fibeln des Typs VII von mehreren alpinen Ge
meinschaften als Eigentum aufgenommen (Abb. 44).
Ein ausserordentlich grosses Verbreitungsgebiet findet der »klassische« X. Typ der Certosa
fibeln (Abb. 31). Sein Ursprungsort ist höchstwahrscheinlich Bologna, und von dort verbreitet
er Sich über den Este-Kreis in die vorgeschichtliche »europäische« Welt. Dort spalten sich diese
Fibeln in eine Reihe von Varianten auf, die wir vom Rhein und der Donau bis zur Sava und Una
verfolgen können. Ihre Bedeutung ist nicht nur darin zu sehen, dass sie zum letztenmal das »spe
zifisch Hallstättische« dieser Länder der Vor-Latenezeit bezeugen, sondern auch dass sie mit ihren
reinen Varianten nur in geschlossenen geographischen Bereichen auftreten (Abb. 31) und so be
stimmte Fazies bezeichnen, die 172
wir aufgrund ihrer bereits »geschichtlichen« Zeit an einzelne ethni
sche Gruppen knüpfen können.
Die jüngsten Abwandlungen der Certosafibeln (VJ3 e, f, h, IX b, c, XV, Ic,d) verraten jedoch
schon die Auflösung der Gemeinschaften zwischen Po und Sava sowie Una, denn diese Typen
haben einen mehr lokalgebundenen Charakter, während sie in der Alpenwelt kaum noch aufzu
spüren sind. Am ausgeprägtesten sind noch die den Raum zwischen Krka und Sana verknüpfenden
Fibeln des XII. Typs (Abb. 41), wogegen die Fibeln des VH. (e, /, h) Typs die längs der Alpen liegende
Gemeinschaft repräsentieren sowie eine andere, die sich räumlich zum Teil mit der ersten deckt,
doch noch weiter bis zur Una bzw. Arno erstreckt (Abb. 42). So repräsentieren diese Fibeltypen
436
lyerengte Kulturkreise, deren Zentren in neuen geographischen Räumen entstehen. Dadurch ist die
iKontinuität der hallstättischen Bevölkerung in die Latenezeit hinein erwiesen, die in diesem Raum
l^war die Latene-Mode übernommen, doch sie auf eigene Art umgewandelt und zugleich ihren
eigenen — nicht-latenemässigen Formenschatz weiterentwickelt hat.
Die Zeithorizonte der junghallstättischen Periode in Dolenjsko
In letzter Zeit wurde in Zusammenhang mit der intensiveren Erforschung der Hallstattkultur
i Sloweniens auch eine chronologische und kulturhistorische Bewertung der junghallstättischen
Periode durchgeführt, so dass die Stellung der südost-voralpinen Gemeinschaft in der vorgeschicht
lichen Welt dieses Teils von Europa so gut beleuchtet ist, dass es zu weiteren Studien und Erörte
rungen reizt.
In seiner Abhandlung »Halštatska kultura v Sloveniji« (Die Hallstattkultur in Slowenien) hat
S. Gabrovec173 überzeugend eine neue chronologische Einteilung in einzelne Zeithorizonte durch :
geführt. Damit hat er auch die Kontinuität der Kulturentwicklung angedeutet und so die sonst
traditionelle Trennung in eine alt- und eine junghallstättische Periode verwischt, denn er hat die
so heikle Übergangszeit in die Zeitstufe Stična — Novo mesto einbezogen und sie in zwei Horizonte
aufgegliedert, so dass Stična 2 bereits die Zeit Ha Dl bezeichnet. Die folgenden zwei Stufen, die
Gegenstand unserer Abhandlung sind, da wir sie aufgrund der Certosafibeln und der Analyse
der Grabhügel aus Volčje njive und aus Dolenjske Toplice genauer einordnen wollen, hat er als
skythische — Ha D2/3 und Negauer Ha D3-Stufe gekennzeichnet. Dass mit dieser Einteilung
nicht das letzte Wort darüber ausgesprochen wurde, beweist das Referat »Zur Chronologie der
Hallstattzeit im Ostalpenraum«,1''* in dem S. Gabrovec und O. H. Frey in gemeinsamer Arbeit
mit einer abermaligen Auswertung des Fundmaterials auf breiterer Grundlage neue Aspekte er
öffnet haben, die auch die chronologischen Aufgliederungen des oben erwähnten skythischen
Horizonts betreffen. Der wird eingeteilt in zwei Horizonte — den Horizont des Doppelkammhelms
und den Horizont der Certosafibel. Wenn die Darstellung 176
des Skythenhorizonts stimmt175 und
lediglich sein Beginn zeitlich ein wenig zu hoch angesetzt ist, er entspricht ja fast in Gänze dem
neu etageführten Horizont der Certosafibel, bleibt hingegen der Horizont des Doppelkammhelms
unklar formuliert. Zweifellos gibt es einen Unterschied in der Fibeltracht, ist doch im ersten Hori
zont die Schlangenfibel mit ihren charakteristischen südostalpinen Varianten häufig vertreten,177
während im zweiten Horizont hier eine Reihe von Certosafibeln zur Geltung gelangt. Die Trennung
der beiden Horizonte aufgrund des Doppelkammhelms ist aber schwieriger durchzuführen, dieser
kommt nämlich zahlreicher in den Gräbern des jüngeren Horizonts vor, wo er vielfach mit Gegen
ständen vergesellschaftet ist,178die skythischen Einfluss verraten, als im eponymen, wo er unter den
Beigaben ziemlich selten ist. Eine solche Benennung der Horizonte scheint nicht gerade eine ge
glückte zu sein, was jedoch die Berechtigung der angeführten Trennung nicht verringert.
Zur Erhellung der relativen Beziehungen dieser zwei Horizonte zueinander fügen wir den Ver
such einer stratigraphisch-chronologischen Analyse des Grabhügels aus Volčje njive hinzu. Die
Grabhügel-Nekropole in Dolenjske Toplice aber stellt uns aufs neue die zeitliche Aufgliederung
im Rahmen des Horizonts der Certosafibel und des Horizonts des Negauerhelms vor.
Volčje njive
Der
Grabhügel zählt zum Kreis der verhältnismässig kleinen Grabhügel des östlichen Dolenj
179
sko. Da der Grabhügel zum Teil zerstört ist, besonders noch sein südöstlicher Bereich, ist der
Wert seiner chronologischen Repräsentierung beeinträchtigt.
Die zentrale Gruppe im Grabhügel bilden die Gräber 3, 9 und 10 (Abb. 53). Nach der Grab
konstruktion zu schliessen, scheint Grab 3 das zentrale, in bezug auf die Tiefe aber mit Grab 9
gleichzeitig zu sein. Die Schlangenfibel aus Grab 9 (Abb. 54: 8) gleicht der Fibel aus Grab VII/39
von Magdalenska
gora. Dieses ist der charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen
180
fibeln, zugleich aber
noch an den Horizont Stična 2 gebunden, wie das daneben liegende Frauengrab VII/40 bezeugt.181 So wird die Zeiteinordnung des Grabes 9 durch
die Schlangenfibel bestimmt,
die eben im Horizont der Schlangenfibeln
am häufigsten auftritt,182 denn die in der Stufe Stična 2
183
modernen Dragofibeln sind älter. Für1 8 4dieselbe Zeit legt auch der reifenförmige Schmuck aus
den Gräbern 9 und 3 (Abb. 54: 7, 9, l) Zeugnis
ab. Von der zentralen Gräbergruppe ist, nach
der Tiefe zu schliessen, Grab 10 am jüngsten185 und stellt ein Bindeglied zu Grab 4 dar. Mit diesem
Frauengrab scheint das Kindergrab 17 unmittelbar verknüpft zu sein, das aber wahrscheinlich
mit den Gräbern 14 und 15 gleichzeitig ist, was wir aus der einheitlichen Beerdigungsweise ins
Grabhügel ableiten (Abb. 53, 54:10—19). In die Zeitspanne zwischen die Gräber 10 und 17 dürften
437
noch die Gräber 5, 6 und 1 gehören, die keinerlei ausgeprägte Grabbeigaben enthalten. Der kleine
Haarreifen aus Grab 4 (Abb. 54: 13) tritt in der Frauentracht an Stelle der älteren, aus Grab 9
bekannten Reifen (Abb. 54: 7). In der Regel ist er mit Schlangenfibeln der jüngeren Varianten
vergesellschaftet (Abb. 54: 10), die ebenfalls
die graduellen Modewandlungen im Rahmen
des
186
187
Horizonts der Schlangenfibeln beweisen, sowie mit Certosafibeln des H. und V. Typs. Dass
diese Gruppe schon dem Horizont der Certosafibel
näher steht als die zentralen Gräber, bekundet
188
noch die Fibel aus Grab 17 (Abb. 54: 17).
Die Gräber 16, 13 und 7 repräsentieren den folgenden Gräberhorizont, sie sind ja bereits in
den Grabschutt eingegraben. Mit189den Beigaben des Grabes 7 reihen sie sich in die Zeit der frühen
Certosafibeln ein (Abb. 54: 20). Höchstwahrscheinlich gehören derselben Zeit noch die Funde
aus dem durcheinandergeworfenen Grab aus Punkt 2 an, da die Röhrchen aus Bronzeblech ihrer
Ausführungsweise nach den Haarreifen des Grabes 7 verwandt sind (Abb. 54: 21, 25). Die Keramik
ähnelt jener aus den Gräbern 18 und 21 (Abb. 54: 30), wo die Beerdigung ungefähr zur selben
Zeit erfolgte, wie in den aufgezählten Gräbern. Der kleine Haarreifen aus Grab 18 ist nämlich
den Reifen aus Grab 4 verwandt (Abb. 54: 13) und kann nicht jünger sein als der Horizont der
Certosafibel. Die Beigaben des Grabes 20 (Abb. 54: 29) zeigen aber die
Anwesenheit skythischer
Elemente an, die ebenso für den erwähnten Horizont bezeichnend sind.190
Seiner Lage wegen ist die Einordnung des Grabes 2 etwas unklar ,Abb. 53, Da es zweifellos
jünger ist als Grab 17, gliedert es sich in die Zeitspanne zwischen de, mit Giab 7 repräsentierten
Gruppe und der jüngsten Gräbergruppe des Aussenkreises ein. Ein verzierter Bronzestift
(Abb.
54: 36) knüpft dieses Grab an die Gräber 11/31 und XIII/55 von Magdalenska gora,191 und ein
im Este-Stil verfertigter Gürtelhaken ordnet Grab 11/13 ins 5. Jh. ein. So ist auch der Gebrauch
des Doppelkammhelms für diese Zeit unzweifelhaft erwiesen, was noch das Grab mit Doppel
kammhelm aus Vače bestätigt, das auch noch einen Gürtelhaken enthält, der in denselben Kreis
und dieselbe Zeit wie jener von Magdalenska gora zu setzen ist,192 sowie der Fund aus Šraarjeta,
wo ein mit zwei Situlen vergesellschafteter Helm gefunden wurde.193 Mit demselben Horizont
verbindet Grab 2 noch eine der Phalere aus Grab 11/38 von Magdalenska gora 194 verwandte kleine
Bronzescheibe (Abb. 54: 34). Mit ihren Schmuckswastiken reiht sich das Grab in die Gräber
gruppe mit verwandten »skythischen« Elementen ein, bekannt noch aus anderen Gräbern, dieses
Fundortes und aus Grab V/33 aus Dolenjske Toplice (T. 38: 2, 3). 195 Da diese Objekte aus einer
Blei- bzw. Zinnlegierung verfertigt und folglich Erzeugnisse einheimischer Handwerker sind, kann
man die ohne Zweifel als jünger ansehen,
als die Bronzebeispiele aus Grab 1/99 aus Stična, die auch
ikonographisch verschieden sind. 196 Dieses Grab enthält auch zwei Certosafibeln, die denen aus
Grab 7 aus Volčje njive (V. Typ) ähnlich sind, und bestätigt die Gleichzeitigkeit der »roten Genera
tion« der Gräber aus Volčje njive (Abb. 53, 54: 7—30). Im Hügelgrab von Stična gliedert sich dieses
Grab aber in den Gräberkreis ein, der das bemerkenswerte Grab 104 mit Negauer Helm der itali
schen Variante in sich schloss.197 Folglich wird mit beiden das Auftauchen skythischer Einflüsse
im südostalpinen Raum bestimmt, und zugleich ermöglichen sie die absolute Datierung des Ein
setzens des Horizonts der Certosafibel.
Die Gräber des Aussenkreises des Grabhügels in Volčje njive — 12, 11, 8 und 21 datieren die
Certosafibel aus Grab 12 (Abb. 54: 31) und die Gürtelgarnitur sowie das zweiköpfige Knöpfchen
aus Grab
21 (Abb. 54: 38 — 43), die in die Spätphase des Horizonts der Certosafibel eingeordnet
198
werden. Ihr relatives Verhältnis im Rahmen dieses Horizonts ist aber so wie so durch ihre Lage
im Grabhügel angezeigt (Abb. 53).
Die vorgestellten »Generations« — Gräberhorizonte des Grabhügels aus Volčje njive (Abb. 53,
54) weisen auf die kontinuierte Entwicklung mit graduellen Wandlungen in der Tracht hin, wobei
der mehr in die Augen fallende Austauschprozess (Schlangenfibel : Certosafibel,
Ohrreifen mit
Gelenk — zylinderförmiger Ohrring, einheimisches : skythisches Pferdegeschirr199 usw.) tatsächlich
zur Zeit des Grabes 104 aus Stična vor sich geht. Dadurch wird die Trennung des Horizonts der
Schlangenfibel vom Horizont der Certosafibel abermals untermauert, parallel damit aber die
Möglichkeit geboten, die einzelnen Generationen in ihrem Rahmen zu erkennen.
Dolenjske Toplice
Obwohl es über die Grabhügel aus Dolenjske Toplice keine so guten Angaben gibt wie über
den Grabhügel aus Volčje njive,
es sind ja lediglich das bare Material und die Tiefe der einzelnen
Gräber erhalten geblieben,209 bieten sie uns doch interessante Fingerzeige für die chronologischen
und gesellschaftlichen Verhältnisse in der junghallstättischen Periode.
Im Vergleich zum Grabhügel aus Volčje njive setzt die Nekropole von Dolenjske Toplice erst
zur Zeit ein, als in Volčje njive die letzten Gräber belegt werden.
438
Die besten Vertreter des ersten Gräberhorizonts in Dolenjske Toplice sind die Grabhügel VI
« u n d VII. In beiden finden sich Certosafibeln der Typen VII a, XHI und V. Die Männergräber dieser
Grabhügel kennzeichnen Fibeln der Typen VII a und Xffl, was die Gräber VI/5, VI/6, VII/14
und II/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 51: 4; 11: 1, 2) beweisen. Die Gräber VI/4, VI/15 und VII/19 (T.
44- 5; 47: 2; 52: 4) stellen dagegen die Frauentracht vor mit Fibeln des Typs V, wodurch die Zeit
des reinen Horizonts der Certosafibel erwiesen ist. Nur die ältesten (tiefsten) Gräber dieser Grab
hügel _ VI/10 und VII/17, zu denen man noch die Gräber 8 und 15 des Grabhügels XI hinzu
ziehen kann, weisen mannigfaltigere Fundbestände auf.
Die in Grab VI/10 (T. 46: 1—3) entdeckte »ungewöhnliche« Fibel — Brillenfibel und die aus
Grab VII/17 (T. 52:16) stammende Kahnfibel mit fast bandförmigem Bügel, für die es in Dolenjsko
keine entsprechenden Analogien gibt, gingen aus einer konservativen Umwelt der junghallstät
201
tischen Periode hervor. Aus solcher Umgebung kommt zweifellos der Anhänger in Form eines
pferdchens aus Grab XI/8 (T. 63: 5), wie er im japodischen Bereich häufig in Gräbern aus Ha
D l — 2 auftritt.202 Dennoch verrät das Gesamtmaterial dieses Grabes, bestehend aus hohlen
Armringen, zylindrischen Ohrringen und Bronzeklapperblechen (T. 63: 1—22),203 dass es der
Zeit des Horizonts der Certosafibel angehört. Dasselbe gilt für Grab VII/17, denn verwandte Arm
ringe sind in den Gräbern VIII/21 und X3II/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 81: 9, 10). Grab XT/15 aber
enthält eine einschleifige Bogenfibel mit »Glasinac«-Fuss (T. 65: 12), die als Typ gleichfalls aus
der älteren Periode hervorgegangen ist.204 Doch ist in diesem Grab auch eine Certosafibel (T, 65:
13), die es in den Horizont der Certosafibel einstuft. Dass dies kein Ausnahmefall ist, beweist Grab
XHI/5 aus Dobrnič, in dem eine derartige Fibel mit einer Fibel mit bandförmigem Bügel vergesell
schaftet ist (cfr. Abb. 10: 4 oder 12: 8). 205 Somit ist für diesen Typ der einschleifigen Bogenfibeln
als Gebrauchszeit ebenfalls der späte Horizont der Schlangenfibel und der frühe Horizont der
Certosafibeln erwiesen.
Trotz der mannigfaltigen Beigaben dieser Gräber ist als Entstehungszeit der Grabhügel XI,
VII und VI der Horizont der Certosafibeln anzunehmen. Da in den Grabhügeln VI und VII keine
für den Negauer Horizont charakteristischen Fibeln des X. Typs vorkommen, neigen wir zur An
nahme, dass sie ausgestorben sind. Wohl sind aber in diesen Grabhügeln die Armbrustfibeln des
XHI. Typs zahlreich (T. 45: 4; 49: 2; 50: 5; 51: 4), womit abermals bezeugt wird, dass sie in der
Zeit vor dem Negauer Horizont auftreten.206
Gleichzeitig mit diesen Fibeln kommt auch die Mode der Armbrustfibeln mit nach vorn blicken
dem Tierkopf zum Durchbruch (T. 69: 4, 5). 207 Das Fundgut des Grabes XI/21 (T. 69) ähnelt der
Grabeinheit des Grabes 11/23 mit zwei Fibeln des Typs VII a (T. 11; 12). Beide Gräber gehören
zur Gruppe der reichen Gräber mit Doppelkammhelm, besonders nahe stehen sie dem Grab XIII /55
von Magdalenska gora. 208 In dieselbe Zeit datieren noch die Gräber 'H/11 von Magdalenska gora
(Abb. 55) und XIII/49 aus Brezje. Das letztangeführte bestimmen die dreifhügeligen Pfeilspitzen,
die in den Gräbern des Negauer Horizonts nicht mehr vorkommen,209 der Sporn verknüpft es
dagegen mit Grab 11/23 aus Toplice (T. 11: 8). Auch das Ornamentsmotiv des »laufenden Hunds«
auf dem Gürtelhaken aus Grab XI/21 (T. 69: 6) tritt in der Zeit des Horizonts der Certosafibel
oft auf.210
Ein Bild des Negauer Horizonts in seiner gesamten Zeitausdehnung vermittelt namentlich
der Grabhügel V. Er ist an dessen Beginn entstanden, so dass er mit all seinen zahlreichen Gräbern
diese Periode dokumentiert. Das älteste — tiefste Grab des Grabhügels — Grab 9 (T. 24—26)
ist ein vorbildlicher Vertreter der Negauer Zeit mit der noch klassischen hallstättischen Bewaffnung
— dem Tüllenbeil und zwei Lanzen. In dieser Zusammensetzung treffen wir sie noch in den Grä
bern 33, 34 und 17 (T. 29: 3; 31: 1, 12; 37: 1—3; 38: 9; 39: 1, 2), die zwar stratigraphisch höher
liegen, doch noch immer in den ersten, den »Fürstenhorizont« dieses Grabhügels gehören. Grab
211
17 enthält auch Koppelringe (T. 31: 3—5), deren Bedeutung für die zeitlichen Beziehungen zwi
schen diesen Gräbern jedoch wegen ihrer etwaigen zufälligen Anwesenheit verringert ist, obwohl
wir sie nicht übersehen dürfen. Diese Gräber bilden eine einheitliche Gruppe, vornehmlich im
Vergleich zu den höher liegenden Gräbern, wie z. B. 14, 23, 36, 2 usw. (T. 22: 1—10; 27: 1—7;
33: 4—10; 36: 1—8), so dass sie im Rahmen des Negauer Horizonts zweifellos älter sind. Diese
Gruppe erweitern noch Gräber aus anderen Grabhügeln — XII/12, XIII/2,1/7, HI/8 (T. 76; 77;
2: 5—9; 20), die in den einzelnen Grabhügeln auch in ähnlichem Verhältnis zu den übrigen Gräbern
stehen.
In Dolenjske Toplice ist zu bemerken, dass das Tüllenbeil durch das in der jüngeren Zeit In
Allgemeingebrauch kommende Lappenbeil verdrängt wird, was besonders deutlich im Zusammen
hang des Grabhügels V ersichtlich ist. Schon von den Gräbern 14 und 45 (T. 27: 5; 41: 4) weiter,
die allerdings noch in einer Tiefe von 2 m liegen, erscheint nur die neue Beilform -— in den Gräbern
23, 6, 36 und 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Ähnlich ist das Verhältnis auch im Grabhügel II,
439
noch die Gräber 5, 6 und 1 gehören, die keinerlei ausgeprägte Grabbeigaben enthalten. Der kleine
Haarreifen aus Grab 4 (Abb. 54: 13) tritt in der Frauentracht an Stelle der älteren, aus Grab 9
bekannten Reifen (Abb. 54: 7). In der Regel ist er mit Schlangenfibeln der jüngeren Varianten
vergesellschaftet (Abb. 54: 10), die ebenfalls
die graduellen Modewandlungen im Rahmen
des
186
187
Horizonts der Schlangenfibeln beweisen, sowie mit Certosafibeln des H. und V. Typs. Dass
diese Gruppe schon dem Horizont der Certosafibel
näher steht als die zentralen Gräber, bekundet
188
noch die Fibel aus Grab 17 (Abb. 54: 17).
Die Gräber 16, 13 und 7 repräsentieren den folgenden Gräberhorizont, sie sind ja bereits in
den Grabschutt eingegraben. Mit189den Beigaben des Grabes 7 reihen sie sich in die Zeit der frühen
Certosafibeln ein (Abb. 54: 20). Höchstwahrscheinlich gehören derselben Zeit noch die Funde
aus dem durcheinandergeworfenen Grab aus Punkt 2 an, da die Röhrchen aus Bronzeblech ihrer
Ausführungsweise nach den Haarreifen des Grabes 7 verwandt sind (Abb. 54: 21, 25). Die Keramik
ähnelt jener aus den Gräbern 18 und 21 (Abb. 54: 30), wo die Beerdigung ungefähr zur selben
Zeit erfolgte, wie in den aufgezählten Gräbern. Der kleine Haarreifen aus Grab 18 ist nämlich
den Reifen aus Grab 4 verwandt (Abb. 54: 13) und kann nicht jünger sein als der Horizont der
Certosafibel. Die Beigaben des Grabes 20 (Abb. 54: 29) zeigen aber die
Anwesenheit skythischer
Elemente an, die ebenso für den erwähnten Horizont bezeichnend sind.190
Seiner Lage wegen ist die Einordnung des Grabes 2 etwas unklar ,Abb. 53, Da es zweifellos
jünger ist als Grab 17, gliedert es sich in die Zeitspanne zwischen de, mit Giab 7 repräsentierten
Gruppe und der jüngsten Gräbergruppe des Aussenkreises ein. Ein verzierter Bronzestift
(Abb.
54: 36) knüpft dieses Grab an die Gräber 11/31 und XIII/55 von Magdalenska gora,191 und ein
im Este-Stil verfertigter Gürtelhaken ordnet Grab 11/13 ins 5. Jh. ein. So ist auch der Gebrauch
des Doppelkammhelms für diese Zeit unzweifelhaft erwiesen, was noch das Grab mit Doppel
kammhelm aus Vače bestätigt, das auch noch einen Gürtelhaken enthält, der in denselben Kreis
und dieselbe Zeit wie jener von Magdalenska gora zu setzen ist,192 sowie der Fund aus Šraarjeta,
wo ein mit zwei Situlen vergesellschafteter Helm gefunden wurde.193 Mit demselben Horizont
verbindet Grab 2 noch eine der Phalere aus Grab 11/38 von Magdalenska gora 194 verwandte kleine
Bronzescheibe (Abb. 54: 34). Mit ihren Schmuckswastiken reiht sich das Grab in die Gräber
gruppe mit verwandten »skythischen« Elementen ein, bekannt noch aus anderen Gräbern, dieses
Fundortes und aus Grab V/33 aus Dolenjske Toplice (T. 38: 2, 3). 195 Da diese Objekte aus einer
Blei- bzw. Zinnlegierung verfertigt und folglich Erzeugnisse einheimischer Handwerker sind, kann
man die ohne Zweifel als jünger ansehen,
als die Bronzebeispiele aus Grab 1/99 aus Stična, die auch
ikonographisch verschieden sind. 196 Dieses Grab enthält auch zwei Certosafibeln, die denen aus
Grab 7 aus Volčje njive (V. Typ) ähnlich sind, und bestätigt die Gleichzeitigkeit der »roten Genera
tion« der Gräber aus Volčje njive (Abb. 53, 54: 7—30). Im Hügelgrab von Stična gliedert sich dieses
Grab aber in den Gräberkreis ein, der das bemerkenswerte Grab 104 mit Negauer Helm der itali
schen Variante in sich schloss.197 Folglich wird mit beiden das Auftauchen skythischer Einflüsse
im südostalpinen Raum bestimmt, und zugleich ermöglichen sie die absolute Datierung des Ein
setzens des Horizonts der Certosafibel.
Die Gräber des Aussenkreises des Grabhügels in Volčje njive — 12, 11, 8 und 21 datieren die
Certosafibel aus Grab 12 (Abb. 54: 31) und die Gürtelgarnitur sowie das zweiköpfige Knöpfchen
aus Grab
21 (Abb. 54: 38 — 43), die in die Spätphase des Horizonts der Certosafibel eingeordnet
198
werden. Ihr relatives Verhältnis im Rahmen dieses Horizonts ist aber so wie so durch ihre Lage
im Grabhügel angezeigt (Abb. 53).
Die vorgestellten »Generations« — Gräberhorizonte des Grabhügels aus Volčje njive (Abb. 53,
54) weisen auf die kontinuierte Entwicklung mit graduellen Wandlungen in der Tracht hin, wobei
der mehr in die Augen fallende Austauschprozess (Schlangenfibel : Certosafibel,
Ohrreifen mit
Gelenk — zylinderförmiger Ohrring, einheimisches : skythisches Pferdegeschirr199 usw.) tatsächlich
zur Zeit des Grabes 104 aus Stična vor sich geht. Dadurch wird die Trennung des Horizonts der
Schlangenfibel vom Horizont der Certosafibel abermals untermauert, parallel damit aber die
Möglichkeit geboten, die einzelnen Generationen in ihrem Rahmen zu erkennen.
Dolenjske Toplice
Obwohl es über die Grabhügel aus Dolenjske Toplice keine so guten Angaben gibt wie über
den Grabhügel aus Volčje njive,
es sind ja lediglich das bare Material und die Tiefe der einzelnen
Gräber erhalten geblieben,209 bieten sie uns doch interessante Fingerzeige für die chronologischen
und gesellschaftlichen Verhältnisse in der junghallstättischen Periode.
Im Vergleich zum Grabhügel aus Volčje njive setzt die Nekropole von Dolenjske Toplice erst
zur Zeit ein, als in Volčje njive die letzten Gräber belegt werden.
438
Die besten Vertreter des ersten Gräberhorizonts in Dolenjske Toplice sind die Grabhügel VI
« u n d VII. In beiden finden sich Certosafibeln der Typen VII a, XHI und V. Die Männergräber dieser
Grabhügel kennzeichnen Fibeln der Typen VII a und Xffl, was die Gräber VI/5, VI/6, VII/14
und II/23 (T. 44: 8, 9; 45: 3, 4; 51: 4; 11: 1, 2) beweisen. Die Gräber VI/4, VI/15 und VII/19 (T.
44- 5; 47: 2; 52: 4) stellen dagegen die Frauentracht vor mit Fibeln des Typs V, wodurch die Zeit
des reinen Horizonts der Certosafibel erwiesen ist. Nur die ältesten (tiefsten) Gräber dieser Grab
hügel _ VI/10 und VII/17, zu denen man noch die Gräber 8 und 15 des Grabhügels XI hinzu
ziehen kann, weisen mannigfaltigere Fundbestände auf.
Die in Grab VI/10 (T. 46: 1—3) entdeckte »ungewöhnliche« Fibel — Brillenfibel und die aus
Grab VII/17 (T. 52:16) stammende Kahnfibel mit fast bandförmigem Bügel, für die es in Dolenjsko
keine entsprechenden Analogien gibt, gingen aus einer konservativen Umwelt der junghallstät
201
tischen Periode hervor. Aus solcher Umgebung kommt zweifellos der Anhänger in Form eines
pferdchens aus Grab XI/8 (T. 63: 5), wie er im japodischen Bereich häufig in Gräbern aus Ha
D l — 2 auftritt.202 Dennoch verrät das Gesamtmaterial dieses Grabes, bestehend aus hohlen
Armringen, zylindrischen Ohrringen und Bronzeklapperblechen (T. 63: 1—22),203 dass es der
Zeit des Horizonts der Certosafibel angehört. Dasselbe gilt für Grab VII/17, denn verwandte Arm
ringe sind in den Gräbern VIII/21 und X3II/18 (T. 52: 15; 53: 10, 11; 81: 9, 10). Grab XT/15 aber
enthält eine einschleifige Bogenfibel mit »Glasinac«-Fuss (T. 65: 12), die als Typ gleichfalls aus
der älteren Periode hervorgegangen ist.204 Doch ist in diesem Grab auch eine Certosafibel (T, 65:
13), die es in den Horizont der Certosafibel einstuft. Dass dies kein Ausnahmefall ist, beweist Grab
XHI/5 aus Dobrnič, in dem eine derartige Fibel mit einer Fibel mit bandförmigem Bügel vergesell
schaftet ist (cfr. Abb. 10: 4 oder 12: 8). 205 Somit ist für diesen Typ der einschleifigen Bogenfibeln
als Gebrauchszeit ebenfalls der späte Horizont der Schlangenfibel und der frühe Horizont der
Certosafibeln erwiesen.
Trotz der mannigfaltigen Beigaben dieser Gräber ist als Entstehungszeit der Grabhügel XI,
VII und VI der Horizont der Certosafibeln anzunehmen. Da in den Grabhügeln VI und VII keine
für den Negauer Horizont charakteristischen Fibeln des X. Typs vorkommen, neigen wir zur An
nahme, dass sie ausgestorben sind. Wohl sind aber in diesen Grabhügeln die Armbrustfibeln des
XHI. Typs zahlreich (T. 45: 4; 49: 2; 50: 5; 51: 4), womit abermals bezeugt wird, dass sie in der
Zeit vor dem Negauer Horizont auftreten.206
Gleichzeitig mit diesen Fibeln kommt auch die Mode der Armbrustfibeln mit nach vorn blicken
dem Tierkopf zum Durchbruch (T. 69: 4, 5). 207 Das Fundgut des Grabes XI/21 (T. 69) ähnelt der
Grabeinheit des Grabes 11/23 mit zwei Fibeln des Typs VII a (T. 11; 12). Beide Gräber gehören
zur Gruppe der reichen Gräber mit Doppelkammhelm, besonders nahe stehen sie dem Grab XIII /55
von Magdalenska gora. 208 In dieselbe Zeit datieren noch die Gräber 'H/11 von Magdalenska gora
(Abb. 55) und XIII/49 aus Brezje. Das letztangeführte bestimmen die dreifhügeligen Pfeilspitzen,
die in den Gräbern des Negauer Horizonts nicht mehr vorkommen,209 der Sporn verknüpft es
dagegen mit Grab 11/23 aus Toplice (T. 11: 8). Auch das Ornamentsmotiv des »laufenden Hunds«
auf dem Gürtelhaken aus Grab XI/21 (T. 69: 6) tritt in der Zeit des Horizonts der Certosafibel
oft auf.210
Ein Bild des Negauer Horizonts in seiner gesamten Zeitausdehnung vermittelt namentlich
der Grabhügel V. Er ist an dessen Beginn entstanden, so dass er mit all seinen zahlreichen Gräbern
diese Periode dokumentiert. Das älteste — tiefste Grab des Grabhügels — Grab 9 (T. 24—26)
ist ein vorbildlicher Vertreter der Negauer Zeit mit der noch klassischen hallstättischen Bewaffnung
— dem Tüllenbeil und zwei Lanzen. In dieser Zusammensetzung treffen wir sie noch in den Grä
bern 33, 34 und 17 (T. 29: 3; 31: 1, 12; 37: 1—3; 38: 9; 39: 1, 2), die zwar stratigraphisch höher
liegen, doch noch immer in den ersten, den »Fürstenhorizont« dieses Grabhügels gehören. Grab
211
17 enthält auch Koppelringe (T. 31: 3—5), deren Bedeutung für die zeitlichen Beziehungen zwi
schen diesen Gräbern jedoch wegen ihrer etwaigen zufälligen Anwesenheit verringert ist, obwohl
wir sie nicht übersehen dürfen. Diese Gräber bilden eine einheitliche Gruppe, vornehmlich im
Vergleich zu den höher liegenden Gräbern, wie z. B. 14, 23, 36, 2 usw. (T. 22: 1—10; 27: 1—7;
33: 4—10; 36: 1—8), so dass sie im Rahmen des Negauer Horizonts zweifellos älter sind. Diese
Gruppe erweitern noch Gräber aus anderen Grabhügeln — XII/12, XIII/2,1/7, HI/8 (T. 76; 77;
2: 5—9; 20), die in den einzelnen Grabhügeln auch in ähnlichem Verhältnis zu den übrigen Gräbern
stehen.
In Dolenjske Toplice ist zu bemerken, dass das Tüllenbeil durch das in der jüngeren Zeit In
Allgemeingebrauch kommende Lappenbeil verdrängt wird, was besonders deutlich im Zusammen
hang des Grabhügels V ersichtlich ist. Schon von den Gräbern 14 und 45 (T. 27: 5; 41: 4) weiter,
die allerdings noch in einer Tiefe von 2 m liegen, erscheint nur die neue Beilform -— in den Gräbern
23, 6, 36 und 2 (T. 22: 9; 28: 1; 33: 8; 36: 6). Ähnlich ist das Verhältnis auch im Grabhügel II,
439
wo das Grab 22 mit dem einzigen Lappenbeil dieses Grabhügels (T. 10: 1) schon zu den letzten
gehört, in der jüngeren Zeit des Negauer Horizonts fanden nämlich im Grabhügel keine Bestattungen
mehr statt. Im gleichen Sinn sind noch Grab 3 im Vergleich mit Grab 8 im Komplex des Grab
hügels III (T. 19: 2; 20: 1), die Gräber 9, 11, 23 und 26 im Grabhügel XI (T. 64; 9; 67: 3; 70- 271: 10), die Gräber 1, 4, 12 im Grabhügel XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) sowie die Gräber XII/l
und VIII/20 (T. 74: 8; 55: 6) aufzufassen. Die Gräber der Grabhügel I und X (T. 1: 12; 59: 6)
erbringen den Beweis dafür, dass der Austausch einer Beilgattung gegen die andere nicht plötzlich
erfolgte.
Ausserordentlich interessant ist, dass in Toplice kein einziges Lochbeil vorkommt, das z. B.
auf Magdalenska
gora für die jüngeren Gräber des Negauer Horizonts kennzeichnend ist (Abb!
37: 7).212 Hingegen ist auf Magdalenska gora das Lappenbeil eine Seltenheit.213 So stellen sich
mit dem Lochbeil auf Magdalenska gora und dem Lappenbeil in Dolenjske Toplice zwei Herstellungszentren vor, die sich nach der Produktion einzelner Kulturgüter unterscheiden, was bei zwei
so nahen, verwandten Fundorten derselben Zeit befremdet.
Parallel mit dem Lappenbeil stossen wir in diesen Gräbern noch aufs Plattenmesser (T. 22: 8;
27: 2 usw.), das, verglichen mit dem älteren Messer mit Dorn ebenfalls eine Novität ist (T. 74: 7)!
Doch kann man es schon in früheren Gräbern aufspüren, wie z. B. in XI/5 und VII/8 (T. 65: 16;
49: 6), die zeigen, dass es schon im Horizont der Certosafibel bekannt war. Allgemein verwendet
wird es jedoch tatsächlich erst im entwickelten
Negauer Horizont (T. 78:11 usw.), was auch Gräber
von Magdalenska gora manifestieren.214
Es ist noch zweifelhaft, ob es in dieser Zeit auch zu einer Änderung der Bewaffnung in bezug
auf die Lanzenzahl gekommen ist. Tatsächlich zeigt jedoch ein Vergleich von Gräbern, wie z. B
11/23, XI/21, V/9, V/17, V/33, XII/12, XIII/2 usw. (T. 11: 11, 12; 26: 4, 5; 29: 3; 31: 12; 39:
1, 2; 69: 2, 3; 76: 1, 2; 77: 1, 2) mit den jüngeren Gräbern V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, HI/1,
III/4 usw. (T. 22: 10; 33: 10; 34: 7; 75: 1; 80: 1; 71: 9; 18: 11; 19: 1, 8), dass sich in der jüngeren
Phase des Negauer Horizonts häufiger nur eine Lanzenspitze in den Gräbern befindet. Es ist voraus
zusetzen, dass diese Änderung
die in dieser Zeit für den Raum der frühen Latene-Kultur übliche
Ausrüstung widerspiegelt.215
Ein ähnliches Problem taucht auch in Verbindung mit der Tracht auf. In den Männergräbern
in Dürrnberg und in Au216 ist nur je eine grosse Certosafibel vorhanden (Typ X f), bereits eine Art
»Regel« der dortigen Tracht. Ebenso trifft man nur auf je eine Fibel in den jüngeren Männergräbern von Toplice (T. 78: 3; 72: 1; 66: 13; 22: 2; 2: 5) und Magdalenska gora (Abb. 37: l). 21 '
Auch in diesem Fall scheint es sich um die gleiche Mode zu handeln, wie im frühlatenezeitlichen
Alpenraum.
Ein frühlatenezeitlicher Einfluss ist in Dolenjsko jedenfalls anwesend. Sichtbar ist er bei den
frühlatenezeitlichen
Schwertern, Koppelringen (T. 31: 3—-5) und durchbrochenen Gürtelhaken
(T. 78: 5; 74: 6).218 In solchem Sinn können wir die Doppeltierkopffibel aus Grab XIII/16 (T. 81:
3) von Toplice auffassen, die jedoch nach Still und Motivik einheimisch ist, sie zeigt ja keinerlei
Züge der charakteristischen keltischen Stilisierung.219 Eine Folge dieser Anregung220ist wohl auch
im Zusammenheften von dünngerillten Arm- und Fussringen mit Niete zu sehen (T. 81: 4, 5,
9, 11 usw.), die in Dolenjsko gleichfalls erst im Negauer Horizont bezeichnend werden.
In den Gräbern von Dolenjske Toplice manifestiert sich noch eine Novität der späthallstättischen
Periode — die Verfertigung von Schmuckgegenständen aus Eisen221 (T. 38: 4, 5; 60: 1, 2; 74: 3;
14: 10). Dje eiserne Certosafibel des X. Typs (T. 38: 4, 5) und der eiserne durchbrochene Gürtelhaken (T. 74: 6) leiten uns über Este (Abb. 56) in die frühlatenezeitliche Welt (Abb.
57), für die
das Aufkommen von eisernem Schmuck bereits in der Zeit Lt A charakteristisch ist.222 So ist also
die Idee wieder frühlatenezeitlich, während die Verbreitungswege dieser Anregung in den südöstlichen Voralpenraum ein verwickelteres Problem darstellen.
Grab V/33 (T. 38; 39: 1, 2) ist ein Beweis dafür, dass die Eisenfibeln schon am Beginn des
Negauer Horizonts in Erscheinung treten. Im Grabhügel zählt es zu den Gräbern des ersten, des
»Fürstenhorizonts«, mit den ornamentalen Tierswastiken
(T. 38: 2, 3) lehnt es sich jedoch an die
älteren Gräber des Horizonts der Certosafibel an.223 In dieselbe Zeit gehört auch die Eisenfibel
mit bandförmigem Bügel. In Grab 11/30 ist sie aufgrund der Tiefe und der sie begleitenden zylindrischen Ohrringe mit kleinen Hirschen (T. 14: 1—11) unter die frühen Gräber des Negauer Horizonts zu setzen,224 während sie im anscheinend etwas jüngeren Grab XIII/6 mit einem eisernen
durchbrochenen Gürtelhaken vergesellschaftet ist (T. 74: 1—7). Aus Eisen sind auch die Gürtelhaken mit Querleiste in der Mitte (T. 49: 5; 71: 1). Ihr Erscheinen zeigt Grab 8 des Grabhügels
VII aus Toplice an (T. 49), wo spätestens im frühen Negauer
Horizont die Bestattungen aufhörten.
Als charakteristische neue Form werden diese Gürtelhaken225 vor allem in jüngerer Zeit verwendet,
wofür z. B. Grab XI/26 (T. 71) mit Lappenbeil, einer Lanzenspitze und Koppelringen spricht.
440
Eiserne Gürtelhaken mit Querleiste, Koppelringe mit Dorn und Eisenfibeln sind jedoch auch
im südpannonisch-nordwestbosnischen Raum bekannt.226 Die Nekropolen in Szentlörinc und in
Sanski most, wo solche Funde aus Gräbern des letzten hallstättischen Horizonts heirühren, weisen
darauf hin, dass auch hier die Mode des »Eisens« ungefähr in derselben Zeit wie in Dolenjsko
eingeführt wurde.
Demnach ist die Verbindung von Dolenjsko auch mit dem südpannonischen Raum angedeutet,
mit dem es andere Elemente227 teilt als mit dem italischen. Da sich die Verfertigung von Eisenschmuck im Gesamtgebiet vom Po bis zur Donau ziemlich gleichzeitig durchsetzte, handelt es
sich offensichtlich um eine einheitliche Entwicklungstendenz, diktiert vom damals entstehenden
frühlatenezeitlichen Schaffenspotential. Nach Slowenien gelangte die ursprüngliche Anregung wohl
nur aus dem Westen (—• Nord-westen), was namentlich der räumliche Kontakt der fififhlatenezeitlichen und der späthallstättischen Kultur dieser Region untermauert (Abb. 51).***
Während wir die Trennung zwischen der älteren und der jüngeren Zeit im Rahmen des Negauer
Horizonts mit Hilfe der Männergräber darstellten, ist dies aufgrund der Frauengräber schwieriger
durchzuführen. In den an den Beginn des Horizontes der Certosafibel einzuordnenden Grabhügeln
II, X und XI, er ist ja mit den Gräbern 11/23,11/35, XI/21 (T. 11, 12, 16, 69) repräsentiert, halten
sich die Certosafibeln des V. Typs noch bis in die negauerzeitlichen Gräber, wie z. B. n/16,11/19,
X/6, XI/12 (T. 8: 3; 9: 9; 58: 3; 66:
12), was jedoch mit Hinsicht auf die Natur der Frauentracht
kein besonderer Ausnahmefall ist.229 Neben den bereits erwähnten Eisenfibeln (T. 14: 10) werden
in der Zeit des frühen Negauer Horizonts noch kleinere Fibeln der Typen X und XI getragen (T. 5:
2, 3; 15: 6, 7).
In den ausgeprägt negauerzeitlichen Grabhügeln V, XTH, VHI und I gibt es keine älteren Certosafibeln mehr. In den Frauengräbern sind Fibeln mit Armbrust-Federung üblich —• sowohl Certosafibeln des XHI. Typs, als auch südostalpine Tierfibeln (T. 28: 3, 4, 6; 32: 4, 7; 35: 6; 81: 7).
Interessant ist, dass in der Vor-Negauer Zeit Armbrustfibeln überwiegend in Männergräbern vorkommen (T. 49; 51), in der Negauer dagegen nur ausnahmsweise (T. 3: 4—15). Im Rahmen des
Negauer Horizonts erscheinen in Toplice die südostalpinen Tierfibeln verhältnismässig spät. In
den Grabhügeln trifft man sie in den höher liegenden Gräbern, und auch die Beifunde haben jüngere Charakteristika (T. 81: 6—11; 58: 4—8).
Das Unterscheiden von Männer- und Frauengräbern stützt sich nur auf die Grabbeigaben,
indem die Männergräber durch Waffen, die Frauengräber durch Schmuck, wie z. B. Halsketten,
Ohrringe und Armringe gekennzeichnet sind. Obwohl wir sehr wenig von der Tracht dieser Zeit
wissen, zeigt sich doch in Dolenjske Toplice eine Art »Regel« in der Fibeltracht. Von 59 Gräbern
mit Fibeln sind 29 Frauen- und 30 Männergräber. In den Frauengräbern ist gewöhnlich je eine
Fibel, nur in drei Gräbern sind je zwei (T. 15: 6, 7; 32: 4, 7; 66: 3, 12). Im Horizont der Certosafibel sind in Mode Certosafibeln des V. Typs (T. 47: 2; 52:4; 9: 9) sowie die Kahn.- und die Schlangenfibel (T. 52: 16; 7: 3). Im Negauer Horizont herrschen Fibeln mit Armbrust-Konstruktion vor
(T. 1: 9; 28: 6; 32: 4, 7; 35: 6; 53: 6; 58: 1, 4; 81: 3, 7, usw.), doch tragen Frauen auch Fibeln
der Typen X c, XI und VII b (T. 15: 6, 7; 6: 6; 88: 5; 17: 5). Die Männergräber bieten ein anderes
Bild. Von 30 Gräbern enthalten 16 je zwei Fibeln, eines je drei (T. 25: 2—5) und 13 je eine Fibel.
Im Horizont der Certosafibel sind für die Männergräber Certosafibeln der Typen VII a und XHI
charakteristisch sowie Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Tierkopf, die stets paarweise
auftreten (T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3, 4; 69: 4, 5 usw.). Im Negauer Horizont treten an ihre Stelle
einige Certosafibeln des Typs X e (T. 25: 4, 5; 38: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3,11 usw.). In der jüngeren
Periode dieses Horizonts wandelt sich dann die Fibeltracht: in den Gräbern erscheint gewöhnlich
nur eine Fibel. Noch immer stehen in Gebrauch Fibeln des X. Typs, daneben auch Fibeln der Typen
V7Jb, VHI, XI, XH und XJJI (T. 77: 3; 2: 5; 3: 4; 18: 9; 22: 2; 66: 13; 72: 1; 78: 3).
Die Belegungszeit der Grabhügel-Nekropole von Dolenjske Toplice, die irgendwann in der
Zeit des Horizonts der Certosafibel einsetzt und ihren Abschluss in der Zeit des noch ziemlich unklaren Endes der Hallstattkultur anlässlich des Anfangs der Latenekultur findet, bezeugt drei
Entwicklungsphasen (Abb. 58).
Den ersten Horizont repräsentieren die Grabhügel VI, VII, II und XI, doch ist deren Beginn
selbst noch nebelhaft. Seine Zusammensetzung ist interessant, indem er einen Zustrom von Formen
aus dem sich südwestlich von Toplice erstreckenden Bereich aufweist (Gräber VI/10, VII/17, XI/8).
Doch ist das Fundgut dieser Gräber so unansehnlich und undefinierbar, dass sich darauf nicht
einmal eine Hypothese über einen konkreten Kontakt mit diesem Raum aufbauen lässt. Im Komplex dieses Horizonts sind in Toplice die ersten »Fürsten«-Gräber zu finden, und zwar im Grabhügel II (T. 11, 12, 16) und im Grabhügel XI (T. 63: 1—22; 69). Es scheint, dass der Grabhügel
II und vielleicht auch der Grabhügel XI die ersten mächtigen Sippen von Toplice repräsentieren.
Im Negauer Horizont übernimmt die Führung die Sippe aus Grabhügel V (T. 24—26, 29—31, 37,
441
wo das Grab 22 mit dem einzigen Lappenbeil dieses Grabhügels (T. 10: 1) schon zu den letzten
gehört, in der jüngeren Zeit des Negauer Horizonts fanden nämlich im Grabhügel keine Bestattungen
mehr statt. Im gleichen Sinn sind noch Grab 3 im Vergleich mit Grab 8 im Komplex des Grab
hügels III (T. 19: 2; 20: 1), die Gräber 9, 11, 23 und 26 im Grabhügel XI (T. 64; 9; 67: 3; 70- 271: 10), die Gräber 1, 4, 12 im Grabhügel XIII (T. 75: 2; 78: 10; 80: 2) sowie die Gräber XII/l
und VIII/20 (T. 74: 8; 55: 6) aufzufassen. Die Gräber der Grabhügel I und X (T. 1: 12; 59: 6)
erbringen den Beweis dafür, dass der Austausch einer Beilgattung gegen die andere nicht plötzlich
erfolgte.
Ausserordentlich interessant ist, dass in Toplice kein einziges Lochbeil vorkommt, das z. B.
auf Magdalenska
gora für die jüngeren Gräber des Negauer Horizonts kennzeichnend ist (Abb!
37: 7).212 Hingegen ist auf Magdalenska gora das Lappenbeil eine Seltenheit.213 So stellen sich
mit dem Lochbeil auf Magdalenska gora und dem Lappenbeil in Dolenjske Toplice zwei Herstellungszentren vor, die sich nach der Produktion einzelner Kulturgüter unterscheiden, was bei zwei
so nahen, verwandten Fundorten derselben Zeit befremdet.
Parallel mit dem Lappenbeil stossen wir in diesen Gräbern noch aufs Plattenmesser (T. 22: 8;
27: 2 usw.), das, verglichen mit dem älteren Messer mit Dorn ebenfalls eine Novität ist (T. 74: 7)!
Doch kann man es schon in früheren Gräbern aufspüren, wie z. B. in XI/5 und VII/8 (T. 65: 16;
49: 6), die zeigen, dass es schon im Horizont der Certosafibel bekannt war. Allgemein verwendet
wird es jedoch tatsächlich erst im entwickelten
Negauer Horizont (T. 78:11 usw.), was auch Gräber
von Magdalenska gora manifestieren.214
Es ist noch zweifelhaft, ob es in dieser Zeit auch zu einer Änderung der Bewaffnung in bezug
auf die Lanzenzahl gekommen ist. Tatsächlich zeigt jedoch ein Vergleich von Gräbern, wie z. B
11/23, XI/21, V/9, V/17, V/33, XII/12, XIII/2 usw. (T. 11: 11, 12; 26: 4, 5; 29: 3; 31: 12; 39:
1, 2; 69: 2, 3; 76: 1, 2; 77: 1, 2) mit den jüngeren Gräbern V/2, V/23, V/24, XIII/12, IX/26, HI/1,
III/4 usw. (T. 22: 10; 33: 10; 34: 7; 75: 1; 80: 1; 71: 9; 18: 11; 19: 1, 8), dass sich in der jüngeren
Phase des Negauer Horizonts häufiger nur eine Lanzenspitze in den Gräbern befindet. Es ist voraus
zusetzen, dass diese Änderung
die in dieser Zeit für den Raum der frühen Latene-Kultur übliche
Ausrüstung widerspiegelt.215
Ein ähnliches Problem taucht auch in Verbindung mit der Tracht auf. In den Männergräbern
in Dürrnberg und in Au216 ist nur je eine grosse Certosafibel vorhanden (Typ X f), bereits eine Art
»Regel« der dortigen Tracht. Ebenso trifft man nur auf je eine Fibel in den jüngeren Männergräbern von Toplice (T. 78: 3; 72: 1; 66: 13; 22: 2; 2: 5) und Magdalenska gora (Abb. 37: l). 21 '
Auch in diesem Fall scheint es sich um die gleiche Mode zu handeln, wie im frühlatenezeitlichen
Alpenraum.
Ein frühlatenezeitlicher Einfluss ist in Dolenjsko jedenfalls anwesend. Sichtbar ist er bei den
frühlatenezeitlichen
Schwertern, Koppelringen (T. 31: 3—-5) und durchbrochenen Gürtelhaken
(T. 78: 5; 74: 6).218 In solchem Sinn können wir die Doppeltierkopffibel aus Grab XIII/16 (T. 81:
3) von Toplice auffassen, die jedoch nach Still und Motivik einheimisch ist, sie zeigt ja keinerlei
Züge der charakteristischen keltischen Stilisierung.219 Eine Folge dieser Anregung220ist wohl auch
im Zusammenheften von dünngerillten Arm- und Fussringen mit Niete zu sehen (T. 81: 4, 5,
9, 11 usw.), die in Dolenjsko gleichfalls erst im Negauer Horizont bezeichnend werden.
In den Gräbern von Dolenjske Toplice manifestiert sich noch eine Novität der späthallstättischen
Periode — die Verfertigung von Schmuckgegenständen aus Eisen221 (T. 38: 4, 5; 60: 1, 2; 74: 3;
14: 10). Dje eiserne Certosafibel des X. Typs (T. 38: 4, 5) und der eiserne durchbrochene Gürtelhaken (T. 74: 6) leiten uns über Este (Abb. 56) in die frühlatenezeitliche Welt (Abb.
57), für die
das Aufkommen von eisernem Schmuck bereits in der Zeit Lt A charakteristisch ist.222 So ist also
die Idee wieder frühlatenezeitlich, während die Verbreitungswege dieser Anregung in den südöstlichen Voralpenraum ein verwickelteres Problem darstellen.
Grab V/33 (T. 38; 39: 1, 2) ist ein Beweis dafür, dass die Eisenfibeln schon am Beginn des
Negauer Horizonts in Erscheinung treten. Im Grabhügel zählt es zu den Gräbern des ersten, des
»Fürstenhorizonts«, mit den ornamentalen Tierswastiken
(T. 38: 2, 3) lehnt es sich jedoch an die
älteren Gräber des Horizonts der Certosafibel an.223 In dieselbe Zeit gehört auch die Eisenfibel
mit bandförmigem Bügel. In Grab 11/30 ist sie aufgrund der Tiefe und der sie begleitenden zylindrischen Ohrringe mit kleinen Hirschen (T. 14: 1—11) unter die frühen Gräber des Negauer Horizonts zu setzen,224 während sie im anscheinend etwas jüngeren Grab XIII/6 mit einem eisernen
durchbrochenen Gürtelhaken vergesellschaftet ist (T. 74: 1—7). Aus Eisen sind auch die Gürtelhaken mit Querleiste in der Mitte (T. 49: 5; 71: 1). Ihr Erscheinen zeigt Grab 8 des Grabhügels
VII aus Toplice an (T. 49), wo spätestens im frühen Negauer
Horizont die Bestattungen aufhörten.
Als charakteristische neue Form werden diese Gürtelhaken225 vor allem in jüngerer Zeit verwendet,
wofür z. B. Grab XI/26 (T. 71) mit Lappenbeil, einer Lanzenspitze und Koppelringen spricht.
440
Eiserne Gürtelhaken mit Querleiste, Koppelringe mit Dorn und Eisenfibeln sind jedoch auch
im südpannonisch-nordwestbosnischen Raum bekannt.226 Die Nekropolen in Szentlörinc und in
Sanski most, wo solche Funde aus Gräbern des letzten hallstättischen Horizonts heirühren, weisen
darauf hin, dass auch hier die Mode des »Eisens« ungefähr in derselben Zeit wie in Dolenjsko
eingeführt wurde.
Demnach ist die Verbindung von Dolenjsko auch mit dem südpannonischen Raum angedeutet,
mit dem es andere Elemente227 teilt als mit dem italischen. Da sich die Verfertigung von Eisenschmuck im Gesamtgebiet vom Po bis zur Donau ziemlich gleichzeitig durchsetzte, handelt es
sich offensichtlich um eine einheitliche Entwicklungstendenz, diktiert vom damals entstehenden
frühlatenezeitlichen Schaffenspotential. Nach Slowenien gelangte die ursprüngliche Anregung wohl
nur aus dem Westen (—• Nord-westen), was namentlich der räumliche Kontakt der fififhlatenezeitlichen und der späthallstättischen Kultur dieser Region untermauert (Abb. 51).***
Während wir die Trennung zwischen der älteren und der jüngeren Zeit im Rahmen des Negauer
Horizonts mit Hilfe der Männergräber darstellten, ist dies aufgrund der Frauengräber schwieriger
durchzuführen. In den an den Beginn des Horizontes der Certosafibel einzuordnenden Grabhügeln
II, X und XI, er ist ja mit den Gräbern 11/23,11/35, XI/21 (T. 11, 12, 16, 69) repräsentiert, halten
sich die Certosafibeln des V. Typs noch bis in die negauerzeitlichen Gräber, wie z. B. n/16,11/19,
X/6, XI/12 (T. 8: 3; 9: 9; 58: 3; 66:
12), was jedoch mit Hinsicht auf die Natur der Frauentracht
kein besonderer Ausnahmefall ist.229 Neben den bereits erwähnten Eisenfibeln (T. 14: 10) werden
in der Zeit des frühen Negauer Horizonts noch kleinere Fibeln der Typen X und XI getragen (T. 5:
2, 3; 15: 6, 7).
In den ausgeprägt negauerzeitlichen Grabhügeln V, XTH, VHI und I gibt es keine älteren Certosafibeln mehr. In den Frauengräbern sind Fibeln mit Armbrust-Federung üblich —• sowohl Certosafibeln des XHI. Typs, als auch südostalpine Tierfibeln (T. 28: 3, 4, 6; 32: 4, 7; 35: 6; 81: 7).
Interessant ist, dass in der Vor-Negauer Zeit Armbrustfibeln überwiegend in Männergräbern vorkommen (T. 49; 51), in der Negauer dagegen nur ausnahmsweise (T. 3: 4—15). Im Rahmen des
Negauer Horizonts erscheinen in Toplice die südostalpinen Tierfibeln verhältnismässig spät. In
den Grabhügeln trifft man sie in den höher liegenden Gräbern, und auch die Beifunde haben jüngere Charakteristika (T. 81: 6—11; 58: 4—8).
Das Unterscheiden von Männer- und Frauengräbern stützt sich nur auf die Grabbeigaben,
indem die Männergräber durch Waffen, die Frauengräber durch Schmuck, wie z. B. Halsketten,
Ohrringe und Armringe gekennzeichnet sind. Obwohl wir sehr wenig von der Tracht dieser Zeit
wissen, zeigt sich doch in Dolenjske Toplice eine Art »Regel« in der Fibeltracht. Von 59 Gräbern
mit Fibeln sind 29 Frauen- und 30 Männergräber. In den Frauengräbern ist gewöhnlich je eine
Fibel, nur in drei Gräbern sind je zwei (T. 15: 6, 7; 32: 4, 7; 66: 3, 12). Im Horizont der Certosafibel sind in Mode Certosafibeln des V. Typs (T. 47: 2; 52:4; 9: 9) sowie die Kahn.- und die Schlangenfibel (T. 52: 16; 7: 3). Im Negauer Horizont herrschen Fibeln mit Armbrust-Konstruktion vor
(T. 1: 9; 28: 6; 32: 4, 7; 35: 6; 53: 6; 58: 1, 4; 81: 3, 7, usw.), doch tragen Frauen auch Fibeln
der Typen X c, XI und VII b (T. 15: 6, 7; 6: 6; 88: 5; 17: 5). Die Männergräber bieten ein anderes
Bild. Von 30 Gräbern enthalten 16 je zwei Fibeln, eines je drei (T. 25: 2—5) und 13 je eine Fibel.
Im Horizont der Certosafibel sind für die Männergräber Certosafibeln der Typen VII a und XHI
charakteristisch sowie Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem Tierkopf, die stets paarweise
auftreten (T. 11: 1, 2; 44: 8, 9; 45: 3, 4; 69: 4, 5 usw.). Im Negauer Horizont treten an ihre Stelle
einige Certosafibeln des Typs X e (T. 25: 4, 5; 38: 4, 5; 70: 3, 4; 76: 3,11 usw.). In der jüngeren
Periode dieses Horizonts wandelt sich dann die Fibeltracht: in den Gräbern erscheint gewöhnlich
nur eine Fibel. Noch immer stehen in Gebrauch Fibeln des X. Typs, daneben auch Fibeln der Typen
V7Jb, VHI, XI, XH und XJJI (T. 77: 3; 2: 5; 3: 4; 18: 9; 22: 2; 66: 13; 72: 1; 78: 3).
Die Belegungszeit der Grabhügel-Nekropole von Dolenjske Toplice, die irgendwann in der
Zeit des Horizonts der Certosafibel einsetzt und ihren Abschluss in der Zeit des noch ziemlich unklaren Endes der Hallstattkultur anlässlich des Anfangs der Latenekultur findet, bezeugt drei
Entwicklungsphasen (Abb. 58).
Den ersten Horizont repräsentieren die Grabhügel VI, VII, II und XI, doch ist deren Beginn
selbst noch nebelhaft. Seine Zusammensetzung ist interessant, indem er einen Zustrom von Formen
aus dem sich südwestlich von Toplice erstreckenden Bereich aufweist (Gräber VI/10, VII/17, XI/8).
Doch ist das Fundgut dieser Gräber so unansehnlich und undefinierbar, dass sich darauf nicht
einmal eine Hypothese über einen konkreten Kontakt mit diesem Raum aufbauen lässt. Im Komplex dieses Horizonts sind in Toplice die ersten »Fürsten«-Gräber zu finden, und zwar im Grabhügel II (T. 11, 12, 16) und im Grabhügel XI (T. 63: 1—22; 69). Es scheint, dass der Grabhügel
II und vielleicht auch der Grabhügel XI die ersten mächtigen Sippen von Toplice repräsentieren.
Im Negauer Horizont übernimmt die Führung die Sippe aus Grabhügel V (T. 24—26, 29—31, 37,
441
38), und ausser ihr ist noch Grabhügel XIII reich (T. 77, 78). So bringt der Übergang in die zweite
Phase nicht nur neue Formen in die materielle Kultur, wir z. B. Negauer Helme, Certosafibeln
der Typen X und XI usw., sondern auch einen Austausch der »fürstlichen« Familien (Abb. 58):
In der dritten Phase sind noch immer die Grabhügel V und XIII führend (T. 22, 78), während
wieder die Sippe des Grabhügels XI reich ist (T. 64; 66: 13—23). Im allgemeinen sind die Gräber
ärmlicher ausgestattet, auch bricht die Bestattung in einzelne Grabhügel ab (Abb. 58). Ferner sind
für diese Phase noch die Einführung der »latenemässigen« Tracht einer Fibel und einer Lanze
typisch und von den Waffen die Lappenbeile.
Übersicht über die Feststellungen
Die Einbeziehung der gewonnenen Einsichten in die Lebenskreise der Grabhügel aus Volčje
njive und aus Dolenjske Toplice, welche die zeitgenössischen Verhältnisse des
südöstlichen Vor
alpenraumes widerspiegeln, führt ins chronologische Schema von Dolenjsko230 Neuerungen in der
Bewertung der junghallstättischen Periode ein.
Im Horizont der Certosafibel von Dolenjsko unterscheiden wir zwei Zeitphasen. Die ältere
stellt die dritte »Generation« der Gräber des Grabhügels aus Volčje njive dar, mit der das Ver
hältnis zum älteren Horizont — dem Horizont der Schlangenfibel (1. und 2. Generation), wie auch
zur jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel angezeigt wird (4. Generation, Abb. 53). Dass
diese Aufspaltung nicht nur anscheinend ist, bezeugen die Grabhügel aus Kosmatec bei Preska,
Dolenji Boštanj und Brusnice. Sie sind charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen
fibel, seit dem Beginn des Horizonts der Certosafibel wurden sie jedoch nicht mehr belegt.231 In
Stična ist diese Phase des Horizonts der Certosafibel durch einen neuen Gräberkreis im Grabhügel I
bezeichnet, der auch die Gräber 104 und 99 in sich schliesst.232 Ähnlich steht es mit den Grab
hügeln in Novo mesto. Grab 16 mit einer Certosafibel des V. Typs stellt den inneren — älteren
Gräberkreis des Grabhügels I vor. Die Entstehung des Grabhügels II gehört an den Beginn des
Horizonts 233
der Certosafibel, Grab 8 liegt ja im Inneren, ebenso aber auch die etwas jüngeren Gräber
5 und 19. Wandlungen sind jedoch nicht nur im Rahmen der einzelnen Grabhügel ersichtlich,
indem die einen absterben, die anderen einsetzen und in den dritten neue Gräberschichten ent
stehen, sondern auch in der materiellen Kultur. Die kennzeichnenden, aus dem
Osten kommenden
Novitäten sind die »skythische« Kampfausrüstung und das Pferdegeschirr.234 Der zweite Zustrom
235
neuer Formen ist in den Fibeln des sog. »westhallstättischen« Typs zu sehen, die vornehmlich
in Gräbern dieses Zeitabschnitts erscheinen. Verbindungen mit dem italischen Raum enthüllen
die Certosafibeln (Abb. 8, 18, 13), sie sind aber auch im Negauer Helm der italischen
Variante
aus Stična und in vereinzelten Exemplaren der importierten Keramik sichtbar.230 So bietet der
Formenschatz von Dolenjsko dasselbe Bild wie im Lucija — Este — Kreis, wo die Certosafibeln
gleichfalls erst zur Geltung kommen (cfr. I. a, n., LH., IV. und V. Typ), was ein Hinweis auf die
Gleichzeitigkeit der ersten Phase des Horizonts der Certosafibel mit Sv. Lucija IIb 1 und der Stufe
Este III-Mitte ist.237
In der jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel kommt es zur Blüte der Siedlung Dolenjske
Toplice, was den Beweis dafür erbringt, dass sich auch diese Einteilung nicht nur in der materiellen
Kultur spiegelt, sondern tiefere gesellschaftliche Ursachen hat. 2 3 8 Den Wohlstand der Zeit bringt
der Aufschwung der Situlenkunst zum Ausdruck, wofür ein Beispiel Grab XIII/55 von Magda
lenska gora mit seiner Situla — der »Schwester« der Vače-Situla, ist.239 Den Hintergrund dazu
bildet eine
Reihe reicher Gräber von Magdalenska gora, Novo mesto, Brezje, Vintarjevec und
Toplice.240 Geläufigere Grabbeigaben sind hier Metallgefässe, zu den Novitäten sind aber zu rech
nen die Armbrust-Certosafibeln des XIH. Typs und Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem
Tierkopf. Allgemein getragen werden Certosafibeln der Typen 16, V und VU.241 Diese Mode herrscht
auch in der Gruppe von Sv. Lucija und bestätigt
also die Gleichzeitigkeit des entwickelten Hori
242
zonts der Certosafibel mit Sv. Lucija II b 2.
Im Negauer Horizont machen sich ebenso Unterschiede zwischen der älteren und der jüngeren
Phase bemerkbar. Den Horizontansatz manifestiert in Dolenjske Toplice Grab V/9 (T. 24—26),
der »fürstliche« ErÖffner des neuen Grabhügels — der neuen Epoche. In diese Zeit schaltet sich
noch eine
Reihe von Gräbern ein, die wir als zweite Entwicklungsphase dieses Fundortes bezeichnet
haben.243 Eine ähnliche Lage wie Grab V/9 in Toplice hat Grab IV/3 in Novo mesto. Im Grab
hügel liegt es im Inneren
der südlichen Gräbergruppe, gehört also im Rahmen des Negauer Hori
zonts zu
den frühen.244 Das Bild dieser Zeit ergänzen noch die übrigen Gräber der Grabhügel
245
I—IV. Gleiche Verhältnisse
lassen die Gräber von Magdalenska gora und das Gräberfeld in
Valična vas erkennen,246 dessen Beginn der frühen Phase des Negauer Horizonts angehört. Solchermassen zeichnen sich eine Art von Aufstieg der gesellschaftlichen Gruppen und die Dynamik dieser
Zeit ab.
442
In der materiellen Kultur von Dolenjsko ist die ältere Phase des Negauer Horizonts durch
die Negauer Helme, Certosafibeln des X. und XI. Typs und Gegenstände von frühlatenezeitlichen
Formen umrissen. In Norditalien wird der charakteristische »Krieger«-Horizont der Gräber, die
gleichfalls Negauer Helme, durchbrochene Gürtelhaken,
Koppelringe und frühlatenezeitliche
247
Schwerter enthalten, in die 2. Hälfte des 5. Jh. datiert. Daran knüpft sich auch der Horizont
Sv. Lucija II c,248er weist ja im Bereich Westsloweniens das Novum dieser Zeit auf — Waffen als
Grabbeigaben. In den Gräbern mit Waffen sind aber auch Certosafibeln des X. Typs geläufig,
die wiederum die Gleichzeitigkeit dieses Horizonts mit der Stufe Este Ill-spät nachweisen. In diesen
Komplex gehört ferner das Erscheinen der Certosa fibeln des X. Typs, der Negauer Helme und
frühlatenezeitlicher Elemente in Dolenjsko (Abb. 57), was die gewaltige Ausdehnung des »Krieger
horizonts« dieser Zeit unterstreicht. Die angeführten Elemente aber verbinden die nördliche italisch
slowenische Welt mit dem Bereich der frühen Latenekultur des Nordalpenraumes. Frühlatene
zeitliche Waffen und durchbrochene Gürtelhaken, welche die Latenekultur dem Süden vermittelt
hat, sind in den Alpen bereits in Lt A in Gebrauch. Hingegen sind hier die vom Süden übernom
menen Certosafibeln des X. Typs erst in der Zeit um 400 v. u. Z. Mode. 249 So beweist also auch
dieses reziproke Verhältnis der »frühlatenezeitlichen« und der »späthallstättischen« Welt, dass der
Beginn des Negauer Horizonts in die 2. Hälfte des 5. Jh. zu setzen ist.
Im frühen Negauer Horizont erscheinen frühlatenezeitliche Formen, mit der Zeit setzen sich
dann auch »latenemässige« Gewohnheiten durch, die allerdings nicht zur Regel werden. In den
Gräbern sind häufig Koppelringe und nur eine Lanze, doch ist das Kampfbeil noch immer Bestand
teil der Kriegerausrüstung. In der Tracht finden sich neben der üblichen einen Fibel manchenorts
noch mehrere Fibeln. Ausserdem ist jedoch die jüngere Phase des Negauer Horizonts noch durch
neue Formen gekennzeichnet. Das Tüllenbeil wird durch das Loch- und das Lappenbeil verdrängt.
Unter den Fibeln erscheinen neue Certosafibeln der Typen VIII, Xn und VU e, f. Typisch sind
ferner die in Männergräbern geläufigen Armringe aus Blei. Diesen Formenschatz und diese Bräuche
legen die letzten Gräber des Gräberfeldes in Dolenjske Toplice vor, die verhältnismässig ärmlich
sind. Ebenso gehören zum letzten Gräberkfeis der einzelnen Grabhügel die Gräber 1/23, II/2 und
IV/28 aus Novo mesto.250 Auf Magdalenska gora kommen im Gräberkomplex dieser Zeit verein
zelte Objekte von latenezeitlicher Herkunft vor, und dasselbe gilt für die Gräber aus Šmihel.251
Alle diese Gräber bezeichnen die Zeit der letzten Lebensregung der 252
slowenischen Hallstattkultur,
die wir mit der Zeit Lt B des ausgehenden 3. Jh. gleichsetzen können.
Katalog von Dolenjske Toplice
Die Ortschaft Dolenjske Toplice liegt in der hügeligen Karstregion, wo die Talmulde von Novo
mesto in den Rog übergeht, am Berührungspunkt des Črmošnjicetales mit dem Krkatal.
Die vorgeschichtliche befestigte Siedlung mit guterhaltenen Wällen befindet sich auf der sich
zwischen den Bächen Radešca und Sušica sowie dem FIuss Krka erhebenden Anhöhe Cvinger.
Die Grabhügel liegen grösstenteils südlich vom Ringwall — auf dem sanft zum heutigen Weiler
Sela bei Dolenjske Toplice abfallenden Abhang. Die zweite Gruppe soll 2 5sich
nördlich von der
Siedlung erstrecken, an der Strasse aus Meniška vas nach Toplice (Abb. 60). 3 , 2 5 5 , 2 5 6 Pečnik schreibt
ziemlich unklar von flachen Gräbern und kleinen Grabhügelchen,
auf die er sowohl in der nörd
lichen als auch in der südlichen Nekropole gestossen war.254
In Dolenjske Toplice führte der aus Dolenjsko gebürtige bekannte Altertümersucher JERNEJ
PEčNIK Ausgrabungen durch. Seine Grabungen fallen in die Jahre 1898 und 1899, wobei er 17 Grab
hügel (T. 1—91) und drei »Sonden« in der Höhensiedlung aushob (T. 91 Q . 2 8 0 Das gesamte Fund
gut sandte Pečnik dem (damaligen Hof-) Naturhistorischen Museum in Wien. In der Siedlung
führte
auch WALTER SCHMID im J. 1935 Grabungen durch und legte dabei 4 vorgeschichtliche Häuser
261
frei. Die Fundbestände dieser Grabungen werden im Narodni muzej von Ljubljana verwahrt
(T. 92, 93).
K o r r e k t u r z u s a t z . Profile der Spinnwirtel auf den nachfolgenden Tafeln sind durch ein Ver
sehen statt mit Raster in schwarzer Farbe aufgenommen.
Opomba. Profili tkalskih vijčkov na tablah, ki sledijo, so pomotoma kliširani črno namesto
v rastru.
443
38), und ausser ihr ist noch Grabhügel XIII reich (T. 77, 78). So bringt der Übergang in die zweite
Phase nicht nur neue Formen in die materielle Kultur, wir z. B. Negauer Helme, Certosafibeln
der Typen X und XI usw., sondern auch einen Austausch der »fürstlichen« Familien (Abb. 58):
In der dritten Phase sind noch immer die Grabhügel V und XIII führend (T. 22, 78), während
wieder die Sippe des Grabhügels XI reich ist (T. 64; 66: 13—23). Im allgemeinen sind die Gräber
ärmlicher ausgestattet, auch bricht die Bestattung in einzelne Grabhügel ab (Abb. 58). Ferner sind
für diese Phase noch die Einführung der »latenemässigen« Tracht einer Fibel und einer Lanze
typisch und von den Waffen die Lappenbeile.
Übersicht über die Feststellungen
Die Einbeziehung der gewonnenen Einsichten in die Lebenskreise der Grabhügel aus Volčje
njive und aus Dolenjske Toplice, welche die zeitgenössischen Verhältnisse des
südöstlichen Vor
alpenraumes widerspiegeln, führt ins chronologische Schema von Dolenjsko230 Neuerungen in der
Bewertung der junghallstättischen Periode ein.
Im Horizont der Certosafibel von Dolenjsko unterscheiden wir zwei Zeitphasen. Die ältere
stellt die dritte »Generation« der Gräber des Grabhügels aus Volčje njive dar, mit der das Ver
hältnis zum älteren Horizont — dem Horizont der Schlangenfibel (1. und 2. Generation), wie auch
zur jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel angezeigt wird (4. Generation, Abb. 53). Dass
diese Aufspaltung nicht nur anscheinend ist, bezeugen die Grabhügel aus Kosmatec bei Preska,
Dolenji Boštanj und Brusnice. Sie sind charakteristische Vertreter des Horizonts der Schlangen
fibel, seit dem Beginn des Horizonts der Certosafibel wurden sie jedoch nicht mehr belegt.231 In
Stična ist diese Phase des Horizonts der Certosafibel durch einen neuen Gräberkreis im Grabhügel I
bezeichnet, der auch die Gräber 104 und 99 in sich schliesst.232 Ähnlich steht es mit den Grab
hügeln in Novo mesto. Grab 16 mit einer Certosafibel des V. Typs stellt den inneren — älteren
Gräberkreis des Grabhügels I vor. Die Entstehung des Grabhügels II gehört an den Beginn des
Horizonts 233
der Certosafibel, Grab 8 liegt ja im Inneren, ebenso aber auch die etwas jüngeren Gräber
5 und 19. Wandlungen sind jedoch nicht nur im Rahmen der einzelnen Grabhügel ersichtlich,
indem die einen absterben, die anderen einsetzen und in den dritten neue Gräberschichten ent
stehen, sondern auch in der materiellen Kultur. Die kennzeichnenden, aus dem
Osten kommenden
Novitäten sind die »skythische« Kampfausrüstung und das Pferdegeschirr.234 Der zweite Zustrom
235
neuer Formen ist in den Fibeln des sog. »westhallstättischen« Typs zu sehen, die vornehmlich
in Gräbern dieses Zeitabschnitts erscheinen. Verbindungen mit dem italischen Raum enthüllen
die Certosafibeln (Abb. 8, 18, 13), sie sind aber auch im Negauer Helm der italischen
Variante
aus Stična und in vereinzelten Exemplaren der importierten Keramik sichtbar.230 So bietet der
Formenschatz von Dolenjsko dasselbe Bild wie im Lucija — Este — Kreis, wo die Certosafibeln
gleichfalls erst zur Geltung kommen (cfr. I. a, n., LH., IV. und V. Typ), was ein Hinweis auf die
Gleichzeitigkeit der ersten Phase des Horizonts der Certosafibel mit Sv. Lucija IIb 1 und der Stufe
Este III-Mitte ist.237
In der jüngeren Phase des Horizonts der Certosafibel kommt es zur Blüte der Siedlung Dolenjske
Toplice, was den Beweis dafür erbringt, dass sich auch diese Einteilung nicht nur in der materiellen
Kultur spiegelt, sondern tiefere gesellschaftliche Ursachen hat. 2 3 8 Den Wohlstand der Zeit bringt
der Aufschwung der Situlenkunst zum Ausdruck, wofür ein Beispiel Grab XIII/55 von Magda
lenska gora mit seiner Situla — der »Schwester« der Vače-Situla, ist.239 Den Hintergrund dazu
bildet eine
Reihe reicher Gräber von Magdalenska gora, Novo mesto, Brezje, Vintarjevec und
Toplice.240 Geläufigere Grabbeigaben sind hier Metallgefässe, zu den Novitäten sind aber zu rech
nen die Armbrust-Certosafibeln des XIH. Typs und Armbrustfibeln mit nach vorn blickendem
Tierkopf. Allgemein getragen werden Certosafibeln der Typen 16, V und VU.241 Diese Mode herrscht
auch in der Gruppe von Sv. Lucija und bestätigt
also die Gleichzeitigkeit des entwickelten Hori
242
zonts der Certosafibel mit Sv. Lucija II b 2.
Im Negauer Horizont machen sich ebenso Unterschiede zwischen der älteren und der jüngeren
Phase bemerkbar. Den Horizontansatz manifestiert in Dolenjske Toplice Grab V/9 (T. 24—26),
der »fürstliche« ErÖffner des neuen Grabhügels — der neuen Epoche. In diese Zeit schaltet sich
noch eine
Reihe von Gräbern ein, die wir als zweite Entwicklungsphase dieses Fundortes bezeichnet
haben.243 Eine ähnliche Lage wie Grab V/9 in Toplice hat Grab IV/3 in Novo mesto. Im Grab
hügel liegt es im Inneren
der südlichen Gräbergruppe, gehört also im Rahmen des Negauer Hori
zonts zu
den frühen.244 Das Bild dieser Zeit ergänzen noch die übrigen Gräber der Grabhügel
245
I—IV. Gleiche Verhältnisse
lassen die Gräber von Magdalenska gora und das Gräberfeld in
Valična vas erkennen,246 dessen Beginn der frühen Phase des Negauer Horizonts angehört. Solchermassen zeichnen sich eine Art von Aufstieg der gesellschaftlichen Gruppen und die Dynamik dieser
Zeit ab.
442
In der materiellen Kultur von Dolenjsko ist die ältere Phase des Negauer Horizonts durch
die Negauer Helme, Certosafibeln des X. und XI. Typs und Gegenstände von frühlatenezeitlichen
Formen umrissen. In Norditalien wird der charakteristische »Krieger«-Horizont der Gräber, die
gleichfalls Negauer Helme, durchbrochene Gürtelhaken,
Koppelringe und frühlatenezeitliche
247
Schwerter enthalten, in die 2. Hälfte des 5. Jh. datiert. Daran knüpft sich auch der Horizont
Sv. Lucija II c,248er weist ja im Bereich Westsloweniens das Novum dieser Zeit auf — Waffen als
Grabbeigaben. In den Gräbern mit Waffen sind aber auch Certosafibeln des X. Typs geläufig,
die wiederum die Gleichzeitigkeit dieses Horizonts mit der Stufe Este Ill-spät nachweisen. In diesen
Komplex gehört ferner das Erscheinen der Certosa fibeln des X. Typs, der Negauer Helme und
frühlatenezeitlicher Elemente in Dolenjsko (Abb. 57), was die gewaltige Ausdehnung des »Krieger
horizonts« dieser Zeit unterstreicht. Die angeführten Elemente aber verbinden die nördliche italisch
slowenische Welt mit dem Bereich der frühen Latenekultur des Nordalpenraumes. Frühlatene
zeitliche Waffen und durchbrochene Gürtelhaken, welche die Latenekultur dem Süden vermittelt
hat, sind in den Alpen bereits in Lt A in Gebrauch. Hingegen sind hier die vom Süden übernom
menen Certosafibeln des X. Typs erst in der Zeit um 400 v. u. Z. Mode. 249 So beweist also auch
dieses reziproke Verhältnis der »frühlatenezeitlichen« und der »späthallstättischen« Welt, dass der
Beginn des Negauer Horizonts in die 2. Hälfte des 5. Jh. zu setzen ist.
Im frühen Negauer Horizont erscheinen frühlatenezeitliche Formen, mit der Zeit setzen sich
dann auch »latenemässige« Gewohnheiten durch, die allerdings nicht zur Regel werden. In den
Gräbern sind häufig Koppelringe und nur eine Lanze, doch ist das Kampfbeil noch immer Bestand
teil der Kriegerausrüstung. In der Tracht finden sich neben der üblichen einen Fibel manchenorts
noch mehrere Fibeln. Ausserdem ist jedoch die jüngere Phase des Negauer Horizonts noch durch
neue Formen gekennzeichnet. Das Tüllenbeil wird durch das Loch- und das Lappenbeil verdrängt.
Unter den Fibeln erscheinen neue Certosafibeln der Typen VIII, Xn und VU e, f. Typisch sind
ferner die in Männergräbern geläufigen Armringe aus Blei. Diesen Formenschatz und diese Bräuche
legen die letzten Gräber des Gräberfeldes in Dolenjske Toplice vor, die verhältnismässig ärmlich
sind. Ebenso gehören zum letzten Gräberkfeis der einzelnen Grabhügel die Gräber 1/23, II/2 und
IV/28 aus Novo mesto.250 Auf Magdalenska gora kommen im Gräberkomplex dieser Zeit verein
zelte Objekte von latenezeitlicher Herkunft vor, und dasselbe gilt für die Gräber aus Šmihel.251
Alle diese Gräber bezeichnen die Zeit der letzten Lebensregung der 252
slowenischen Hallstattkultur,
die wir mit der Zeit Lt B des ausgehenden 3. Jh. gleichsetzen können.
Katalog von Dolenjske Toplice
Die Ortschaft Dolenjske Toplice liegt in der hügeligen Karstregion, wo die Talmulde von Novo
mesto in den Rog übergeht, am Berührungspunkt des Črmošnjicetales mit dem Krkatal.
Die vorgeschichtliche befestigte Siedlung mit guterhaltenen Wällen befindet sich auf der sich
zwischen den Bächen Radešca und Sušica sowie dem FIuss Krka erhebenden Anhöhe Cvinger.
Die Grabhügel liegen grösstenteils südlich vom Ringwall — auf dem sanft zum heutigen Weiler
Sela bei Dolenjske Toplice abfallenden Abhang. Die zweite Gruppe soll 2 5sich
nördlich von der
Siedlung erstrecken, an der Strasse aus Meniška vas nach Toplice (Abb. 60). 3 , 2 5 5 , 2 5 6 Pečnik schreibt
ziemlich unklar von flachen Gräbern und kleinen Grabhügelchen,
auf die er sowohl in der nörd
lichen als auch in der südlichen Nekropole gestossen war.254
In Dolenjske Toplice führte der aus Dolenjsko gebürtige bekannte Altertümersucher JERNEJ
PEčNIK Ausgrabungen durch. Seine Grabungen fallen in die Jahre 1898 und 1899, wobei er 17 Grab
hügel (T. 1—91) und drei »Sonden« in der Höhensiedlung aushob (T. 91 Q . 2 8 0 Das gesamte Fund
gut sandte Pečnik dem (damaligen Hof-) Naturhistorischen Museum in Wien. In der Siedlung
führte
auch WALTER SCHMID im J. 1935 Grabungen durch und legte dabei 4 vorgeschichtliche Häuser
261
frei. Die Fundbestände dieser Grabungen werden im Narodni muzej von Ljubljana verwahrt
(T. 92, 93).
K o r r e k t u r z u s a t z . Profile der Spinnwirtel auf den nachfolgenden Tafeln sind durch ein Ver
sehen statt mit Raster in schwarzer Farbe aufgenommen.
Opomba. Profili tkalskih vijčkov na tablah, ki sledijo, so pomotoma kliširani črno namesto
v rastru.
443
T
1/2
i/k
1/12
T. 1 Dolenjske Toplice. 1—5, 11: 1/5, ostalo 2/5
T. 2 Dolenjske Toplice. 3, 5, 7: 2/5, ostalo 1/5
T
1/2
i/k
1/12
T. 1 Dolenjske Toplice. 1—5, 11: 1/5, ostalo 2/5
T. 2 Dolenjske Toplice. 3, 5, 7: 2/5, ostalo 1/5
1/11
Q- 3
/
13
1/10
1/9
v-
'•'•v.
T. 3 Dolenjske Toplice. 3—13: 2/5, ostalo 1/5
T. 4 Dolenjske Toplice. 6—12, 18: 2/5, ostalo 1/5
1/11
Q- 3
/
13
1/10
1/9
v-
'•'•v.
T. 3 Dolenjske Toplice. 3—13: 2/5, ostalo 1/5
T. 4 Dolenjske Toplice. 6—12, 18: 2/5, ostalo 1/5
•*M<-:
T. 5 Dolenjske Toplice. 2—5: 2/5, ostalo 1/5
T. 6 Dolenjske Toplice. 2, 3, 5—8,11—14: 2/5, ostalo 1/5
29 — Arheološki vestnik
•*M<-:
T. 5 Dolenjske Toplice. 2—5: 2/5, ostalo 1/5
T. 6 Dolenjske Toplice. 2, 3, 5—8,11—14: 2/5, ostalo 1/5
29 — Arheološki vestnik
T. 7 Dolenjske Toplice. 3—8, 12, 13, 15, 16: 2/5, ostalo 1/5
T. 8 Dolenjske Toplice. 3—11, 15: 2/5, ostalo 1/5
T. 7 Dolenjske Toplice. 3—8, 12, 13, 15, 16: 2/5, ostalo 1/5
T. 8 Dolenjske Toplice. 3—11, 15: 2/5, ostalo 1/5
11/10
11/22
11/18
1
11/20
¥
,(
4
iAN
11/19
r, f, (!
\
10
10
11/24
9
11/17
12
11/21
11/26
13
14
i
15
T. 9 Dolenjske Toplice. 4—11, 15: 2/5, ostalo 1/5
T. 10 Dolenjske Toplice. 1, 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
11/10
11/22
11/18
1
11/20
¥
,(
4
iAN
11/19
r, f, (!
\
10
10
11/24
9
11/17
12
11/21
11/26
13
14
i
15
T. 9 Dolenjske Toplice. 4—11, 15: 2/5, ostalo 1/5
T. 10 Dolenjske Toplice. 1, 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
T. 11 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 12 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 11 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 12 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
11/25
y
i
11/27
A-
11/28
T. 13 Dolenjske Toplice. 1, 4, 12: 2/5, ostalo 1/5
i
10
11/34
T. 14 Dolenjske Toplice. 2—11, 14,16: 2/5, ostalo 1/5
11/25
y
i
11/27
A-
11/28
T. 13 Dolenjske Toplice. 1, 4, 12: 2/5, ostalo 1/5
i
10
11/34
T. 14 Dolenjske Toplice. 2—11, 14,16: 2/5, ostalo 1/5
mmsä
m
atiSi
t&ž&
i
11/33
mm
U^.W^.LJ
11/36
T. 15 Dolenjske Toplice. 1—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 16 Dolenjske Toplice. 5—8: 2/5, ostalo 1/5
mmsä
m
atiSi
t&ž&
i
11/33
mm
U^.W^.LJ
11/36
T. 15 Dolenjske Toplice. 1—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 16 Dolenjske Toplice. 5—8: 2/5, ostalo 1/5
11/37
11/39
• •••%9 -S
0 e8
11/40
'•-i>
4
10
11/29
T. 17 Dolenjske Toplice. 1—7, 10: 2/5, ostalo 1/5
T. 18 Dolenjske Toplice. 4, 7, 9—11: 2/5; ostalo 1 /5
11/37
11/39
• •••%9 -S
0 e8
11/40
'•-i>
4
10
11/29
T. 17 Dolenjske Toplice. 1—7, 10: 2/5, ostalo 1/5
T. 18 Dolenjske Toplice. 4, 7, 9—11: 2/5; ostalo 1 /5
T. 19 Dolenjske Toplice. 3—5: 1/5, ostalo 2/5
T. 20 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
T. 19 Dolenjske Toplice. 3—5: 1/5, ostalo 2/5
T. 20 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
T. 21 Dolenjske Toplice. 2, 6—10, 12,14: 2/5, ostalo 1/5
T. 22 Dolenjske Toplice. 2, 6—10,12: 2/5, ostalo 1/5
30 — Arheološki vestnik
T. 21 Dolenjske Toplice. 2, 6—10, 12,14: 2/5, ostalo 1/5
T. 22 Dolenjske Toplice. 2, 6—10,12: 2/5, ostalo 1/5
30 — Arheološki vestnik
V/9
T. 24 Dolenjske Toplice. Vse 1 /4
T. 23 Dolenjske Toplice. 1: 2/5, ostalo 1 /5
V/9
T. 24 Dolenjske Toplice. Vse 1 /4
T. 23 Dolenjske Toplice. 1: 2/5, ostalo 1 /5
T. 25 Dolenjske Toplice, 1:1/5, ostalo 2/5
T. 26 Dolenjske Toplice. 3—8: 2/5, ostalo 1/5
T. 25 Dolenjske Toplice, 1:1/5, ostalo 2/5
T. 26 Dolenjske Toplice. 3—8: 2/5, ostalo 1/5
V/25
W
V/19
T. 27 Dolenjske Toplice. 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
T. 28 Dolenjske Toplice. 5, 8, 13: 1 /5, ostalo 2/5
ff)
V/25
W
V/19
T. 27 Dolenjske Toplice. 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
T. 28 Dolenjske Toplice. 5, 8, 13: 1 /5, ostalo 2/5
ff)
T. 29 Dolenjske Toplice. Vse 1/4
T. 30 Dolenjske Toplice. 1,10: 1/5, ostalo 2/5
T. 29 Dolenjske Toplice. Vse 1/4
T. 30 Dolenjske Toplice. 1,10: 1/5, ostalo 2/5
V/20
V/18
< "
V/15
V/16
V/21
T. 32 Dolenjske Toplice. 4—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 31 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
V/20
V/18
< "
V/15
V/16
V/21
T. 32 Dolenjske Toplice. 4—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 31 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 34 Dolenjske Toplice. 1—3, 7: 2/5, ostalo 1/5
T. 33 Dolenjske Toplice. 3:1/5, ostalo 2/5
0
T. 34 Dolenjske Toplice. 1—3, 7: 2/5, ostalo 1/5
T. 33 Dolenjske Toplice. 3:1/5, ostalo 2/5
0
V/36
p
s
V/32
T. 35 Dolenjske Toplice. 2—4: 1/5, ostalo 2/5
T. 36 Dolenjske Toplice. 1, 3, 5, 9, 12: 1 /5, ostalo 2/5
V/36
p
s
V/32
T. 35 Dolenjske Toplice. 2—4: 1/5, ostalo 2/5
T. 36 Dolenjske Toplice. 1, 3, 5, 9, 12: 1 /5, ostalo 2/5
T. 38 Dolenjske Toplice. 2—6, 9: 2/5, ostalo 1/5
T. 37 Dolenjske Toplice. 1—3, 5: 2/5, ostalo 1/5
31 — Arheološki vestnik
T. 38 Dolenjske Toplice. 2—6, 9: 2/5, ostalo 1/5
T. 37 Dolenjske Toplice. 1—3, 5: 2/5, ostalo 1/5
31 — Arheološki vestnik
T. 39 Dolenjske Toplice. Vse 1 /4
T. 40 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
T. 39 Dolenjske Toplice. Vse 1 /4
T. 40 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
V/30
>
/
/,
V/AO
V/A 2
V/39
V/A1
^
u>
/
I
\
"tes-
V/A5
\
'4
T. 41 Dolenjske Toplice. 1—3: 1/5, ostalo 2/5
T. 42 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
V/30
>
/
/,
V/AO
V/A 2
V/39
V/A1
^
u>
/
I
\
"tes-
V/A5
\
'4
T. 41 Dolenjske Toplice. 1—3: 1/5, ostalo 2/5
T. 42 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
T. 43 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
T. 44 Dolenjske Toplice. 2, 3, 6, 10: 1/5, ostalo 2/5
T. 43 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
T. 44 Dolenjske Toplice. 2, 3, 6, 10: 1/5, ostalo 2/5
VI/10
VI/11
VI/12
J
T. 45 Dolenjske Toplice. 2—5, 8: 2/5, ostalo 1/5
T. 46 Dolenjske Toplice. 7: 2/5, ostalo 1/5
VI/9
Vl/tt
VI/10
VI/11
VI/12
J
T. 45 Dolenjske Toplice. 2—5, 8: 2/5, ostalo 1/5
T. 46 Dolenjske Toplice. 7: 2/5, ostalo 1/5
VI/9
Vl/tt
VII/3
VII/10
Q Q
VII/7
VII/A
V
1
3
/
VII/11
VIII/6
Wh,
10
12
T. 47 Dolenjske Toplice. 1, 7, 9: 1/5, ostalo 2/5
T. 48 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
VII/3
VII/10
Q Q
VII/7
VII/A
V
1
3
/
VII/11
VIII/6
Wh,
10
12
T. 47 Dolenjske Toplice. 1, 7, 9: 1/5, ostalo 2/5
T. 48 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
VII/9
VII/12
VII/13
/^
10
t
!>
> 12
4M
VII/16
T. 49 Dolenjske Toplice. 9: 1/5, ostalo 2/5
T. 50 Dolenjske Toplice. 3—6, 13—16, 20: 2/5, ostalo 1/5
VIHA
VII/9
VII/12
VII/13
/^
10
t
!>
> 12
4M
VII/16
T. 49 Dolenjske Toplice. 9: 1/5, ostalo 2/5
T. 50 Dolenjske Toplice. 3—6, 13—16, 20: 2/5, ostalo 1/5
VIHA
VII/19
{
=m
:"ii
i
VIII/7
VIII/1
i
VII/17
/*M.
<o/v^
\AN
oN
RfiA
i\Q_
VM
T. 51 Dolenjske Toplice. 1—13: 2/5, ostalo 1/5
T. 52 Dolenjske Toplice. 1—3, 7—9, 13:1/5, ostalo 2/5
# '
VII/19
{
=m
:"ii
i
VIII/7
VIII/1
i
VII/17
/*M.
<o/v^
\AN
oN
RfiA
i\Q_
VM
T. 51 Dolenjske Toplice. 1—13: 2/5, ostalo 1/5
T. 52 Dolenjske Toplice. 1—3, 7—9, 13:1/5, ostalo 2/5
# '
••"T"''
VIII/13
VIII/10
i
9
VIII/12
VIII/18
.3
'S"
10
"°- ,..5
<
9
Q^.^
T. 54 Dolenjske Toplice. 1, 4: 2/5, ostalo 1/5
T. 53 Dolenjske Toplice. 3, 6, 10-14: 2/5, ostalo 1/5
32 — Arheološki vestnik
••"T"''
VIII/13
VIII/10
i
9
VIII/12
VIII/18
.3
'S"
10
"°- ,..5
<
9
Q^.^
T. 54 Dolenjske Toplice. 1, 4: 2/5, ostalo 1/5
T. 53 Dolenjske Toplice. 3, 6, 10-14: 2/5, ostalo 1/5
32 — Arheološki vestnik
VIII/17
IX/3
VIII/15
IX/1
VIII/25
VIII/16
VIII/19
VIII/3
\\
"•: h
VIII/24
VIII/20
\
8
''
9
"
L> 1
T. 55 Dolenjske Toplice. 3, 4:1/5, ostalo 1/5
T. 56 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
VIII/17
IX/3
VIII/15
IX/1
VIII/25
VIII/16
VIII/19
VIII/3
\\
"•: h
VIII/24
VIII/20
\
8
''
9
"
L> 1
T. 55 Dolenjske Toplice. 3, 4:1/5, ostalo 1/5
T. 56 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
X/5
X/2
W
X/3
X/1
T. 57 Dolenjske Toplice. 1—3, 6—10: 2/5, ostalo 1/5
T. 58 Dolenjske Toplice. 2, 5, 9—12:1/5, ostalo 2/5
X/5
X/2
W
X/3
X/1
T. 57 Dolenjske Toplice. 1—3, 6—10: 2/5, ostalo 1/5
T. 58 Dolenjske Toplice. 2, 5, 9—12:1/5, ostalo 2/5
TV
T. 59 Dolenjske Toplice. 1,10:1/5, ostalo 2/5
T. 60 Dolenjske Toplice. 5:1/5, ostalo 2/5
TV
T. 59 Dolenjske Toplice. 1,10:1/5, ostalo 2/5
T. 60 Dolenjske Toplice. 5:1/5, ostalo 2/5
T. 61 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 62 Dolenjske Toplice. 1, 8,10:1/5, ostalo 2/5
T. 61 Dolenjske Toplice. Vse 2/5
T. 62 Dolenjske Toplice. 1, 8,10:1/5, ostalo 2/5
T. 63 Dolenjske Toplice. 1—22: 2/5, ostalo 1/5
T. 64 Dolenjske Toplice. 13, 14: 1/5, ostalo 2/5
T. 63 Dolenjske Toplice. 1—22: 2/5, ostalo 1/5
T. 64 Dolenjske Toplice. 13, 14: 1/5, ostalo 2/5
•%gu\ • '• •• i~s^n -
T. 65 Dolenjske Toplice. 7, 9—11: 1/5, ostalo 2/5
T. 66 Dolenjske Toplice. 1, 2: 1/5, ostalo 2/5
•%gu\ • '• •• i~s^n -
T. 65 Dolenjske Toplice. 7, 9—11: 1/5, ostalo 2/5
T. 66 Dolenjske Toplice. 1, 2: 1/5, ostalo 2/5
T. 67 Dolenjske Toplice. 1—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 68 Dolenjske Toplice. 1: 1/5, ostalo 2/5
T. 67 Dolenjske Toplice. 1—7: 2/5, ostalo 1/5
T. 68 Dolenjske Toplice. 1: 1/5, ostalo 2/5
T. 69 Dolenjske Toplice. 8, 9:1/5, ostalo 2/5
T. 70 Dolenjske Toplice. 1—4: 2/5, ostalo!/5
: — Arheološki vestnik
T. 69 Dolenjske Toplice. 8, 9:1/5, ostalo 2/5
T. 70 Dolenjske Toplice. 1—4: 2/5, ostalo!/5
: — Arheološki vestnik
XII/5
XI/24
XII/8
vO
y*
i
I- s
.oIk V
.
U
!
V
v!.
11
4
XA
V'
90
lili
12
T. 71 Dolenjske Toplice. 1—10: 2/5, ostalo 1/5
T. 72 Dolenjske Toplice. 1, 2, 5—10: 2/5, ostalo 1 /5
XII/5
XI/24
XII/8
vO
y*
i
I- s
.oIk V
.
U
!
V
v!.
11
4
XA
V'
90
lili
12
T. 71 Dolenjske Toplice. 1—10: 2/5, ostalo 1/5
T. 72 Dolenjske Toplice. 1, 2, 5—10: 2/5, ostalo 1 /5
XII/13
XII/7
^S^3
XII/10
r
XIII/7
XII/9
\
'•f-
7
8
T. 73 Dolenjske Toplice. 1, 3, 4: 2/5, ostalo 1/5
T. 74 Dolenjske Toplice. 1—8,10: 2/5, ostalo 1/5
XII/13
XII/7
^S^3
XII/10
r
XIII/7
XII/9
\
'•f-
7
8
T. 73 Dolenjske Toplice. 1, 3, 4: 2/5, ostalo 1/5
T. 74 Dolenjske Toplice. 1—8,10: 2/5, ostalo 1/5
T. 75 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
T. 76 Dolenjske Toplice. 10,12: 1/5, ostalo 2/5
T. 75 Dolenjske Toplice. 1—3: 2/5, ostalo 1/5
T. 76 Dolenjske Toplice. 10,12: 1/5, ostalo 2/5
T. 77 Dolenjske Toplice. 1—3, 7: 2/5, ostalo 1/5
T. 78 Dolenjske Toplice. 8,T2, 13: 1/5, ostalo 2/5
T. 77 Dolenjske Toplice. 1—3, 7: 2/5, ostalo 1/5
T. 78 Dolenjske Toplice. 8,T2, 13: 1/5, ostalo 2/5
XIII/12
T. 79 Dolenjske Toplice. 2, 3:1/5, ostalo 2/5
XIII/15
XIII/25
XIII/8
XIII/U
T. 80 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
XIII/12
T. 79 Dolenjske Toplice. 2, 3:1/5, ostalo 2/5
XIII/15
XIII/25
XIII/8
XIII/U
T. 80 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
XIII/24
XIII/16
4
r
{al
IT
2
'
j
r/f
XIII/23
XIII/19
4
XIII/18
XIII/17
A
XIV/2
©
T. 81 Dolenjske Toplice. 3—5, 7—11: 2/5, ostalo 1/5
/
T. 82 Dolenjske Toplice. 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
aa
XIII/24
XIII/16
4
r
{al
IT
2
'
j
r/f
XIII/23
XIII/19
4
XIII/18
XIII/17
A
XIV/2
©
T. 81 Dolenjske Toplice. 3—5, 7—11: 2/5, ostalo 1/5
/
T. 82 Dolenjske Toplice. 2, 4, 5: 2/5, ostalo 1/5
aa
XIV/1
i
XIV/4
XIV/3
XV/3
XVI/1
XIV/5
XV/2
XV/1
10
XVI/3
^
10
XIII/21
XIV/6
J
T. 83 Dolenjske Toplice. 2: 2/5, ostalo 1 /5
XV/6
T. 84 Dolenjske Toplice. 1--6, 8: 1/5, ostalo 2/5
XIV/1
i
XIV/4
XIV/3
XV/3
XVI/1
XIV/5
XV/2
XV/1
10
XVI/3
^
10
XIII/21
XIV/6
J
T. 83 Dolenjske Toplice. 2: 2/5, ostalo 1 /5
XV/6
T. 84 Dolenjske Toplice. 1--6, 8: 1/5, ostalo 2/5
*»
%
T. 85 Dolenjske Toplice. 1—6: 2/5, ostalo 1/5
T. 86 Dolenjske Toplice. 1, 2, 8: 2/5, ostalo 1/5
34 — Arheološki vestnik
*»
%
T. 85 Dolenjske Toplice. 1—6: 2/5, ostalo 1/5
T. 86 Dolenjske Toplice. 1, 2, 8: 2/5, ostalo 1/5
34 — Arheološki vestnik
«•_•
T. 87 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
T. 88 Dolenjske Toplice. 1—5, 7: 2/5, ostalo 1/5
«•_•
T. 87 Dolenjske Toplice. 1, 2: 2/5, ostalo 1/5
T. 88 Dolenjske Toplice. 1—5, 7: 2/5, ostalo 1/5
XVII/A
XVII/1
XVII/6
XVII/5
XVII/7
XV/13
o
ffe^a.
XVI/16
i,
T. 89 Dolenjske Toplice. 3—8: 1/5, ostalo 2/5
T. 90 Dolenjske Toplice. 11: 2/5, ostalo 1/5
XVII/A
XVII/1
XVII/6
XVII/5
XVII/7
XV/13
o
ffe^a.
XVI/16
i,
T. 89 Dolenjske Toplice. 3—8: 1/5, ostalo 2/5
T. 90 Dolenjske Toplice. 11: 2/5, ostalo 1/5
XVI/10
HISA1
XVI/18
Q
1
)
m
ii
"'9
)
(
J
/
SSäii^C
12
^
— t — - 13
sh r^.
• '•'••
•••i
9 io
1
_
XVII/9
c
14
XVII/3
XVI/11
HIŠA 2
is
iT^T i
22
PoV 19
16
20
/ -
25
27
26
17
18
28 w ' 29
31
^30
USA 4
M
34
32
AV
!
*-
33
39
T. 91 Dolenjske Toplice. 10,12,14: 2/5, ostalo 1/5
35
D
40
37
36
41
w
-42
T. 92 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
43
^ 3 8
44
XVI/10
HISA1
XVI/18
Q
1
)
m
ii
"'9
)
(
J
/
SSäii^C
12
^
— t — - 13
sh r^.
• '•'••
•••i
9 io
1
_
XVII/9
c
14
XVII/3
XVI/11
HIŠA 2
is
iT^T i
22
PoV 19
16
20
/ -
25
27
26
17
18
28 w ' 29
31
^30
USA 4
M
34
32
AV
!
*-
33
39
T. 91 Dolenjske Toplice. 10,12,14: 2/5, ostalo 1/5
35
D
40
37
36
41
w
-42
T. 92 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
43
^ 3 8
44
HIŠA 3
ESTE -
D
1
i
i
©
ti
i
5
SV. LUCIJA
-
DOLENJSKA
5001
i
(O. i
IV
n"."
14
VI
Vila
VHe.f
15
16
17
18
VIII
IX
XI
XIII
T. 93 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
Pril. 1 Kronološki pregled certoških flbul
Beil. 1 Chronologische Übersicht der Certosafibeln
HIŠA 3
ESTE -
D
1
i
i
©
ti
i
5
SV. LUCIJA
-
DOLENJSKA
5001
i
(O. i
IV
n"."
14
VI
Vila
VHe.f
15
16
17
18
VIII
IX
XI
XIII
T. 93 Dolenjske Toplice. Vse 1/5
Pril. 1 Kronološki pregled certoških flbul
Beil. 1 Chronologische Übersicht der Certosafibeln
LOMBARDIJA 500|
II
VIIc
Xa
Xm
Xn
XI
^3
^f^\
ALPE
3001
400|
15111
•;..;~i !.,•-••:
W^
(•--••'•'•;-•;?;•:
« ^ ^ ^
. . . . . . ....... 5 ; . ; ;
^rf^%
i.•.-..;.•.•-.:'•:' ... .. .-. !• • •-.
<t^^Z^
Fi I S t H i l f
PANONIJA
-
zahodni BALKAN
Pril. 2 Kronološki pregled certoških fibul
Beil. 2 Chronologische Übersicht der Certosafibeln
.1
F
Pril. 3 Plašč situle iz groba 11/23
Bell. 3 Mantel der Situla aus dem Grab IIjü
Dragan Božič